Delovno pravo in odpoved delovnega razmerja
Pogodba o zaposlitvi se med delodajalcem in zaposlenim lahko sklene bodisi za določen ali nedoločen čas. V primeru, da gre za pogodbo za določen čas, slednja preneha po preteku določenega časa. Stranki se lahko tudi dogovorita o prenehanju pogodbe, ali pa ta preneha ob izplonitvi drugih z zakonom določenih razlogov.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je pogosto stresna – tako za delavca, kot tudi za delodajalca. Prvemu to predstavlja stisko in negotovost, delodajalcu pa lahko preglavice povzroča pravilnost postopka odpovedi na zakonsko pravilen način: ali obstajajo ustrezni razlogi, ali gre za redno ali izredno odpoved, kakšen je odpovedni rok in kakšna odpravnina, itd.
Odpoved delovnega razmerja
Razlogi za odpoved delovnega razmerja so lahko različni, celotno zakonodajo pa določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta jih deli na redne in izredne odpovedi. Pomembno je vedeti, da so natančnejši pogoji razmerja lahko določeni v samih pogodbah o zaposlitvi ali kolektivnih pogodbah.
Delodajalec mora odpoved dobro obrazložiti in seveda upoštevati pravice, ki pripadajo delavcu pod določenimi pogoji, kot je doočeno z zakonom.
Redna odpoved: razlogi in obveznosti
Pri redni odpovedi delovnega razmerja oz. pogodbe o zaposlitvi gre vedno za odpovedni rok – delovno razmerje preneha v trenutku, ko je vročena odpoved. Kadar gre za odpoved iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti, delavcu pripada tudi odpravnina.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora po zakonu biti vročena v pisni obliki, vsebovati pa mora tudi utemeljene razloge. Ti so navedeni v 88. členu ZDR-1.
Katere vrste odpovedi so zakonsko določene?
ZDR-1 predvideva več vrst odpovedi in vse morajo zajemati tehten in utemeljen razlog.
Odpoved iz poslovnih razlogov
To je redna odpoved pogodbe, ki se vroči s strani delodajalca. Gre za odpoved, kjer delodajalec več ne potrebuje delavca za opravljanje dela, bodisi zaradi gospodarskih, strukturnih, organizacijskih ali kakršnihkoli drugih utemeljenih razlogov. To je ponavadi odraz sprememb na trgu dela (kot je npr. pandemija Covid-19) ali prestrukturiranje dejavnosti.
V tem primeru bo delodajalec moral dokazati utemeljenost in obstoj razloga za odpoved iz poslovnih razlogov. Ti so lahko: zmanjšanje delovnih mest, prenos dela na druge sektorje, racionalizacija dela, itd. Bistveno je, da gre za obstoječ razlog, ki je jasno utemeljen.
Odpoved zaradi razloga nesposobnosti
Ta vrsta odpovedi se vrši, kadar delavec ne dosega minimalnih standardov oz. pričakovanj za opravljanje dela na svojem delovnem mestu; torej v primeru časovne, strokovne ali kakovostne neprimernosti.
Odpoved zaradi krivdnih razlogov
To vrsto odpovedi lahko delodajalec uporablja, kadar delavec krši pogodbene ali kakršnekoli druge obveznosti iz razmerja. Preden delodajalec vroči takšno odpoved, mora delavca v 60 dneh od ugotovitve kršitve opozoriti na delovne obveznosti in o potencialni odpovedi v primeru ponovne kršitve.
Odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Kadar delodajalec oceni, da delavec v poskusnem opravljanju dela ne dosega standardov, mu lahko odpove pogodbo zaradi tega razloga. Odpoved mora biti v pisni obliki ter razlog jasno obrazložen. Odpovedni rok je v tem primeru 7 dni.
Odpoved o zaposlitvi zaradi invalidnosti
To je redna oblika odpovedi pogodbe, na podlagi katere delovno razmerje preneha s pretekom odpovednega roka. Kot pri ostalih odpovedih, lahko delodajalec to odpoved poda zgolj iz utemeljenih razlogov.
Izredna odpoved
Za razliko od redne odpovedi, je ta oblika bolj ekstremna in se lahko uporabi v primerih večjih kršitvah pogojev in dogovorov delovnega razmerja s strani delavca. V tem primeru delovno razmerje preneha z dnem vročitve odpovedi, brez odpovednega roka.
Zgoraj naštete redne in izredne odpovedi lahko delodajalec uporabi, kadar ima v skladu z zakonom utemeljene razloge. Neutemeljeni razlogi za odpoved pa so na primer: bolniška odsotnost, osebne okoliščine, delovanje ali/in članstvo v sindikatu, vložitev tožbe zaposlenega proti delodajalcu, itd.
Kako vročiti izredno odpoved?
Tako redna kot izredna odpoved se praviloma vročata v prostorih delodajalca, z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu (ki je delavcu dostopno), ali s priporočeno pošiljko (s povratnico).
Odpovedni rok
ZDR-1 določa, da je odpovedni rok odvisen od trajanja zaposlitve delojemalca pri trenutnem delodajalcu. Delavec lahko, če želi, kadarkoli odpove pogodbo o zaposlitvi. Pri tem ne rabi podati nikakršne obrazložitve, niti ni pomembno, ali gre za pogodbo za nedoločen ali določen čas. Pri tem pa se seveda morajo upoštevati zakonske obveznosti in omejitve, ki jih delavec ima v odnosu do delodajalca.
Pri tem pa se mora upoštevati odpovedni rok, ki zavezuje tako delavca kot delodajalca. Če čas odpovednega roka ni jasno določen v pogodbi o zaposlitvi, se upoštevajo določila v kolektivni pogodbi ali Zakonu o delovnih razmerjih. Kadar odpoved da delavec, je najdaljši odpovedni rok 60 dni. Če je v veljavi odpovedni rok po zakonu, velja naslednji odpovedni rok:
· 15 dni, če je delavec zaposlen manj kot 1 leto
· 30 dni, če je delavec zaposlen več kot 1 leto
Odpovedni rok: poskusno delo
Kadar gre za odpoved delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljenega dela pri poskusnem delu, znaša odpovedni rok 7 dni.
Odpovedni rok: odpoved iz krivdnega razloga
Kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, znaša odpovedni rok 15 dni.
Skrajšanje odpovednega roka
Po zakonu odpovedni rok začne teči 1 dan po vročitvi, pogodba pa se po izteku le-tega prekine. Pri samem izračunu časa trajanja se štejejo dopolnjena leta dela pri delodajalcu. Če se tako zaposleni kot delodajalec sporazumno strinjata, lahko odpovedni rok skrajšata, ali pa se mu odpovesta. V tem primeru se tudi dogovorita za odškodnino, sporazum pa mora biti v pisni obliki.
Odpravnina
V primeru odpovedi iz poslovnega razloga delavcu pripada tudi odpravnina, ki jo delodajalec mora izplačati naslednji dan po preteku delovnega razmerja. Višina odpravnine je določena na podlagi ZDR-1, za osnovo pa velja povprečna mesečna bruto plača v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo delovnega razmerja.
Višina odpravnine pa je odvisna od trajanja zaposlitve delavca pri delodajalcu. Poleg odpravnine pa je zaposleni upravičen tudi do izplačila sorazmernega regresa in koriščenja dopusta.
Obveznosti zaposlenega do delodajalca
Kadar delavec poda redno odpoved, ni upravičen do odpravnine in ne do nadomestila za brezposelnost. Če se delavec ne dogovori za skrajšanje odpovednega roka, je dolžan oddelati preostali čas odpovednega roka, sicer mora poravnati škodo delodajalcu, ki mu jo je povzročil s kršenjem odpovednega roka.
Prav tako je delavec v primeru odpovedi upravičen do sorazmernega dela dopusta in regresa, torej mora preostali regres vrniti delodajalcu. Preostali sorazmerni dopust lahko delavec uporabi ali pa se z delodajalcem dogovori za primerno odškodnino, če ga ni mogoče uporabiti.
Sporazumna prekinitev delovnega razmerja
V primeru sporazumne razveljavitve vzroka prekinitve ni potrebno navajati. Ker gre za medsebojni dogovor o prekinitvi pogodbe, tudi ni potrebno upoštevati odpovednega roka. Velja pa opozoriti, da to je potrebno določiti v sam sporazum.
Ali lahko delodajalec odpove delovno razmerje, kadar je delavec bolniško odsoten
Prvi odstavek 110. člena Zakona o delovnih razmerjih določa razlog za izredno odpoved, kadar zaposleni v času bolniške odsotnosti ne spoštuje navodil zdravnika ali opravlja pridobitno delo brez odobritve zdravniške komisije. To spada pod »zlorabo bolniškega staža«.
Ali je mogoče odpoved podati ustno
Ne, 87. člen ZDR-1 določa, da se tako redna kot izredna odpoved lahko podata le pisno.
Kaj se zgodi v primeru ukinitve delovnega mesta?
Ukinitev delovnega mesta spada pod utemeljen poslovni razlog in sodni organi se v tovrstno odločitev delodajalca ne morejo vmešati. Delodajalec ima pravico, da se avtonomno odloča o ukinitvi posameznih delovnih mest in kot posledica odpove pogodbo iz poslovnega razloga, omenjenega zgoraj.
Seveda pa ukinitev delovnega mesta ne sme biti zgolj navidezna – to bi pomenilo zlorabo pravice delodajalca. Istočasno tudi ne sme biti razlog za znižanje plače delavcu zaradi menjave delovnega mesta.
