Skrajšani delovni čas – kdo ga lahko koristi in kakšne so spremembe pravic iz zaposlitve

Če kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali akti ne določajo drugače, za delavca velja, da opravlja poln delovni čas 40 ur tedensko. Vedno pogosteje pa se dogaja, da se zaradi obsega dela ali drugih razlogov delodajalci ali zaposleni odločajo za pogodbe za skrajšani delovni čas. Ker gre za morda na prvi pogled netipično obliko zaposlitve, imajo tako delavci kot delodajalci veliko vprašanj. Katere pravice in dolžnosti delovnega razmerja se uveljavljajo? Kako je z dopustom ter regresom? Kako je s povračili stroškov nastalih zaradi dela? Kako je z delovno dobo? Kakšne so razlike v davkih, in podobno.

Razlogi za krajši delovni čas so različni. Včasih obseg dela narekuje, da se potrebuje delavca za krajši delovni čas. Lahko je razlog tudi želja po večji delovni učinkovitosti zaposlenega. Delavci, ki sklenejo pogodbe o zaposlitvi za skrajšan ali polni delovni čas, imajo vedno enake pravice in dolžnosti. Te pravice in dolžnosti so enostavno uveljavljane sorazmerno glede na čas dela, ki ga je sklenil s pogodbo. Razen če je drugače določeno z zakonom.

Velika prednost polnega delovnega časa je ekonomska varnost in stabilnost zaposlenega. Če dela za polni delovni čas, prejme polno plačo, poln dopust in poln regres. Kako pa je s temi pravicami od skrajšanem delovnem času? Preberite si v nadaljevanju.

Skrajšani delovni čas

V zadnjem času beležimo vedno več pogodb o zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom. To je manj kot zakonsko določenih 40 ur tedensko za polni delovni čas. Od 1. 4. 2013 je v veljavi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta zaposlenemu in delodajalcu omogoča sklenitev delovnega razmerja z delovnim časom. To ni nujno le skrajšan ali polni delovni čas, kot je bila praksa do tedaj. V bistvu je besedna zveza ‘polovični delovni čas’ malce zavajajoča. Nobeden od zakonov namreč ne predvideva polovičnega delovnega časa, ampak so možne razne časovne variacije. Odvisno seveda od zakonske podlage. Za sklenitev delovnega razmerja in vstop v pokojninsko in socialno zavarovanje ni določene spodnje meje delovnega časa. Delavec je tako lahko v teoriji zaposlen s krajšim delovnim časom od 1 do 40 ur na teden. Vsaka pogodba o zaposlitvi z vmesnimi časovnimi variacijami (med 1 in 40 ur tedensko) je tako legalna.

Delavec in delodajalec se lahko dogovorita za 5, 10 ali 20 ur dela na teden, kot jima pač odgovarja. Pri tem pa delavca nič ne ovira, da ne bi imel več delodajalcev. Zaposleni s krajšim delovnim časom lažje usklajuje zasebno in poklicno življenje. Več časa pa ima tudi za izobraževanje in razvedrilo.

 

Razlogi za skrajšani delovni čas

Zaposleni se za skrajšani delovni čas odločajo iz različnih razlogov, načeloma pa ločujemo dve skupini zaposlenih, in sicer:

• zaposleni, ki tovrstne pogodbe sklenejo zaradi lastne želje in interesov ali potreb delodajalca ter
• zaposleni, ki delajo s skrajšanim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.

Skrajšani delovni čas zaradi lastnega interesa ali potreb delodajalca

Taka oblika zaposlitve zaposlenim daje enake pravice in obveznosti in delovnega razmerja kot delavcem s polnim delovnim časom, vendar sorazmerno delovnemu času.

Lahko pa zaposleni sklenejo pogodbo o zaposlitvi z več delodajalci ter na ta način dosežejo polni delovni čas, če jim je to v interesu. Vendar taka ureditev zaposlitve zahteva veliko usklajevanja med delodajalci, nepredviden je tudi urnik dela.

Skrajšani delovni čas zaradi starševstva ali bolezni

Ta oblika skrajšanega delovnega časa je opredeljena v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Skrajšani delovni čas zaradi bolezni oz. invalidnosti omogoča Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), in sicer za najmanj 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko.

Po porodniškem dopustu se mlada družina srečuje z vprašanji usklajevanja družinskega življenja in službenih obveznosti. Skrajšani delovni čas zaradi starševstva pa opredeljuje 50. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Dolžina pravice pa je odvisna od števila otrok in starosti otrok. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

• eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka;
• eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka;
• eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.

Pravice zaposlenih pri skrajšanem delovnem času

Zaposleni, ki koristijo pravice skrajšanega delovnega časa, so upravičeni do istih pravic in njihove dolžine kot če bi delali za poln delovni čas. Se pa obseg teh pravic razlikuje glede na zakonsko podlago koriščene pravice. Podrobneje si oglejmo v nadaljevanju.

Plača

Ne glede na zakonsko podlago koriščenja pravice zaposlenim za skrajšani delovni čas pripada sorazmerni del plače glede na opravljeno število ur.

Prispevki za socialno varnost

Prispevke za socialno varnost v državno blagajno vplačujemo tako zaposleni kot delodajalci in se obračunavajo pri bruto plači. Glede na koriščenje pravice skrajšanega delovnega časa glede na zakonsko podlago pa obstajajo bistvene razlike med obema skupinama zaposlenih, ki smo jih izpostavili zgoraj.

Zaposlenim, ki se za skrajšani delovni čas odločijo zaradi lastnih interesov, so prispevki za socialno varnost kriti samo v sorazmernem delu glede na število tedenskih ur zavarovanja. Prav tako jim v istem deležu tečeta pokojninska in delovna doba. V kolikor bi si želeli imeti prispevke krite v celoti, se lahko odločijo za prostovoljno plačevanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sami krijejo razliko. Lahko pa odprejo s. p. in plačujejo razliko prispevkov.

 

Zaposlenim, ki se odločijo za skrajšani delovni časa zaradi starševstva ali invalidnosti, pa razliko do sorazmernega dela prispevkov minimalne plače krije država. Tako jim tečeta polna pokojninska in delovna doba.

Letni dopust

Glede letnega dopusta je treba biti pozoren na razporeditev delovnega časa in velja za obe skupini zaposlenih za krajši delovni čas. Krajši delovni čas namreč ne vpliva na dolžino letnega dopusta, vpliva pa na višino nadomestila plače v času izrabe dopusta. V praksi sicer lahko pride do krajše odmere letnega dopusta le, če ima zaposleni delovno obveznost razporejeno na npr. 3 dni v tednu namesto 5. V tem primeru zaposlenemu pripada minimalno 12 dni dopusta (4 x 3 dni). Če pa ima delovno obveznost razporejeno na 5 dni v tednu po 4 ure na dan, pa mu pripada 20 dni.

Regres

Regres je neodtujljiva pravica vsakega delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za skrajšan ali polni delovni čas in ga določa 131. člen ZDR-1. Višina regresa je vezana na letni dopust, ki pa je vezan na skrajšan ali polni delovni čas.

Zaposleni, ki se za skrajšani delovni čas odločijo iz lastnih razlogov ali pa je to želja delodajalca, so upravičeni do sorazmernega dela regresa. Zaposleni, ki pa koristijo krajši delovni čas z naslova invalidnosti ali starševstva, so upravičeni do polnega regresa. Razliko do polnih prispevkov jim namreč krije država, zaradi česar jim teče polna delovna doba.

Povračilo stroškov nastalih zaradi dela

Delodajalec je te stroške obvezan poravnati v celoti, ne glede na obliko zaposlitve delavca. Če delavec dela enako število dni kot pri polnem delovnem času, mora opraviti enako število prevozov. Krajši delovni čas na to seveda ne vpliva. Če pa se delodajalec in zaposleni dogovorita, da slednji prihaja na delo recimo dvakrat na teden, bo to seveda vplivalo na višino povrnjenih stroškov. To velja za obe skupini zaposlenih za krajši delovni čas.

Na kaj naj bom pozoren pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom?

ZDR-1 jasno določa, da delodajalec delavcu s krajšim delovnim časom ne sme nalagati dela v večjem obsegu, kot to določa pogodba. Če delavec opravlja več ur, kot je bilo dogovorjeno, se to šteje kot nadurno delo in mora biti kot tako tudi obravnavano. Obstajajo pa izjeme. Kadar je povečan obseg dela zaradi naravnih ali ostalih nesreč (tudi epidemija), se v skladu s 145. členom lahko določi daljši delovnik. Bistveno je, da se delodajalec in delavec vzajemno dogovorita o krajšem delovnem času, skrbno preverita pogodbo o zaposlitvi in se je tudi dosledno držita.