Nosečnost in poklicno življenje

Pričakovana ali nepričakovana nosečnost s seboj prinese obveznosti za delodajalca in njegove zaposlene. Pojasnili bomo, na kaj je treba biti pozoren pri nosečnosti med poklicnim življenjem. Informirali vas bomo o pravnih določbah in o tem, katere zakone je treba upoštevati.

Kdaj naj nadrejenemu povem, da sem noseča? Ali sem to dolžna storiti?

Takoj, ko izveste za svojo nosečnost, morate o tem obvestiti svojega nadrejenega. To je pomembno zato, da lahko vaš nadrejeni ravna v skladu z določbami v zvezi z materinstvom. Vendar pa tudi, če nadrejenega ne obvestite o svoji nosečnosti, to ni razlog za odpust.

Ko delodajalca obvestite o svoji nosečnosti, mu morate povedati tudi pričakovani datum rojstva. Te informacije so pomembne, saj nekaterih dejavnosti v določenem obdobju nosečnosti ni več dovoljeno opravljati. Vendar pa morate svojega nadrejenega obvestiti najpozneje po 12. tednu nosečnosti.

Dela, ki so med nosečnostjo prepovedana

Te določbe ščitijo bodočo mater in nerojenega otroka. Na primer, prepovedana so dela, ki se opravljajo stoje in delo na akord. Dvigovanje težkih bremen, stres in nevarna dela so za nosečnice škodljiva. V primeru dvoma o tem odloča inšpektorat za delo.

Nosečnost med poklicnim življenjem – naslednjih dejavnosti ni več dovoljeno izvajati:

• Noseča delavka ne sme opravljati del, pri katerih je potrebno dviganje težkih bremen. Redno dviganje bremen, težjih od 5 kg ali občasno dviganje bremen, težjih od 10 kg, je prepovedano.
• Opravljanje del, ki se pretežno izvajajo v stanju. Pri tem velja, da lahko nosečnica po 21. tednu nosečnosti največ 4 ur na dan opravlja dela v stoječem položaju. Preostanek časa mora nosečnica dela opravljati v sedečem položaju.
• Del pod velikim časovnim ali drugačnim pritiskom po 21. tednu nosečnosti ni več dovoljeno opravljati.
• Dela s snovmi, ki so nevarne za zdravje, so prepovedana. Kot na primer sevanje, prah ali hlapi.
• Prepovedane so dejavnosti v prevoznih sredstvih, kakor tudi tiste, pri katerih obstaja velika nevarnost nesreč.
• Tudi del, pri katerih se mora nosečnica pogosto sklanjati, raztezati ali plezati na lestve, ni dovoljeno opravljati.

Strahovi nosečnic v poklicnem življenju

Večini žena obveščanje o nosečnosti ni preveč prijetno. Večinoma se za tem skrivajo naslednji strahovi.

Prekinitev poklicne kariere

Veliko žensk se boji, da je po nosečnosti kariere konec. Pogosto jih skrbi tudi, da bi lahko z nosečnostjo razjezile delodajalca ali neposrednega nadrejenega ali nadrejeno. Zato želijo o tem obvestiti čim pozneje.

Komplikacije

Druge se bojijo komplikacij in zato želijo počakati do 12. tedna. Do tega časa se težave pogosteje pojavljajo. Zgodi se lahko tudi, da ženska otroka izgubi. Zato se mnoge želijo zaščiti pred tem, da bi o tem dogodku morale razlagati svojim sodelavcem.

Preveč nasvetov

Nekatere ženske imajo sodelavce, ki jim želijo dobro in jih zasipavajo z dobronamernimi nasveti. Tega pa mnoge ne marajo.

Strah pred izključenostjo

Veliko žensk se tudi boji, da bodo po tem, ko se bo dobra novica razvedela, izključene. Lahko se namreč zgodi, da se sodelavci do nosečnice obnašajo drugače, kot so se prej. Ali da jo pri mnogih pogovorih izpustijo.

Vprašanja glede nosečnosti med razgovorom za službo

Če vas med razgovorom za službo vprašajo, ali ste trenutno noseči, vam tega ni treba povedati. Že samo vprašanje je pravno nedopustno. Pri odgovoru lahko celo lažete. Vendar pa obstaja nekaj izjem. Ali gre za delo, ki ga nosečnica lahko opravlja samo pogojno ali pa ga sploh ne sme opravljati? To je mogoče v primerih, ko dejavnost ogroža zdravje nosečnice ali otroka. V tem primeru vam delodajalec mora postaviti vprašanje o morebitni nosečnosti. V tem primeru nosečnica pri odgovoru ne sme lagati.

 

Prekinitev dela med nosečnostjo

Ali je delo sestavljeno pretežno iz dejavnosti, ki so za nosečnico škodljive? Ali po tem, ko izločimo vse škodljive dejavnosti, ne ostane več dovolj primernega dela? V tem primeru je mogoče delo prekiniti. V večini primerov pa gre samo za delno prekinitev dela. Nosečnica enostavno več ne opravlja tistih del, ki so škodljiva. Še vedno pa opravlja lažja dela, ki jih je lahko opravlja. Možno je tudi skrajšanje delovnega časa.

Prepovedana dela med nosečnostjo

Nosečnice ali doječe matere ne smejo opravljati nočnih del. Med nočna dela štejejo dela med 20. in 6. uro. Obstajajo pa izjeme, na primer pri prevozih, glasbenih ali gledaliških predstavah ali pri negovalnem osebju. Nosečnice ali doječe matere lahko v teh panogah delajo do 22. ure. Vendar pa mora temu slediti vsaj 11 ur počitka.

Prav tako velja, da nosečnice in doječe matere ne smejo delati ob nedeljah in praznikih. Tudi tukaj obstajajo izjeme, in sicer na področju gostinstva, v podjetjih z neprekinjeno menjavo izmen ali pri glasbenih in gledaliških predstavah. Nosečnice ali doječe matere prav tako ne smejo imeti nadur. Delovni čas ne sme presegati 9 ur na dan in 40 ur na teden. Prav tako ni dovoljeno delo v prostorih, kjer se kadi.

Dolžnosti delodajalca

Delodajalec mora inšpektorat za delo obvestiti, da je zaposlena delavka noseča. Če ima podjetje svojega zdravnika, mora delodajalec obvestiti tudi njega. Inšpektorat za delo potrebuje naslednje informacije:

• ime bodoče matere
• starost
• dejavnosti in delovno mesto
• predvideni datum rojstva

Poskusna doba in nosečnost

Ali ste sredi poskusne dobe in ste izvedeli, da ste noseči? Tukaj velja, da o tem niste dolžni obvestiti nadrejenega. Če zaradi vaše nosečnosti pride do prekinitve delovnega razmerja v poskusni dobi, je to v nasprotju z zakonom o enakem obravnavanju. Proti temu se lahko pritožite pri delovnem in socialnem sodišču v roku 14 dni po odpustu.

Zaščita pred odpustom med nosečnostjo

Zaščita pred odpustom je pomemben sestavni del zakona o materinskem varstvu. Zaščita pred odpustom začne veljati takoj po obvestilu o nosečnosti. Preneha se štiri mesece po rojstvu. Pri ženskah na starševskem dopustu zaščita pred odpustom neha veljati štiri tedne po prenehanju starševskega dopusta. Izjeme pri tem so poskusni mesec, počitniško ali sezonsko delo.