Študentsko delo

Študenti in dijaki, ki bi si že zgodaj radi nabrali delovne izkušnje in zaslužili nekaj denarja, imajo možnost študentskega dela. Študentsko delo je začasno ter občasno delo, ki ga lahko opravljajo študenti, dijaki in osebe, ki se udeležujejo programov izobraževanja odraslih. Za razliko od dela s polnim ali polovičnim delovnim časom, se študentsko delo ne šteje kot zaposlitev. Študentsko delo lahko opravlja kdorkoli, ki ima v Republiki Sloveniji veljaven status študenta, dijaka, ali pa se udeležuje izobraževanja odraslih. Pri tem mora biti oseba starejša od 15 let in mlajša od 26 let, izobraževalni program, ki ga obiskuje, pa mora biti veljaven javni program bodisi osnovnega, srednjega poklicnega ali višjega strokovnega izobraževanja.

Do študentskega dela so upravičene tudi osebe, ki so v tekočem šolskem letu zaključile  srednješolsko izobraževanje in bodo na podlagi vpisa v visokošolski program uveljavile status študenta v naslednjem šolskem letu, državljani RS s statusom študenta v tujini ter tuji študentje, ki v okviru izmenjave študirajo v Republiki Sloveniji. Če oseba želi opravljati študentsko delo, mora predložiti pravilno izpolnjeno študentsko napotnico, ki jo delno izpolni sama, delno pa jo izpolni delodajalec. Študenti in dijaki, ki želijo opravljati študentsko delo, ne smejo biti zaposleni oz. biti vpisani v evidenco brezposelnih pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZZ). Namen študentskega dela je študentom in dijakom omogočiti delovne izkušnje že v postopku izobraževanja ter dodaten zaslužek. Po drugi strani pa delodajalcem omogoča, da se spoznajo s potencialnim kadrom že takrat, ko se ta še izobražuje, istočasno pa jim omogoča najem delovne sile s fleksibilnim delovnim časom.

 

Za pomoč študentom pri iskanju študentskega dela so na voljo študentski servisi. Ti pomagajo z vzpostavljanjem baze delodajalcev, kariernim svetovanjem ter z napotnicami za študentsko delo.

Kdo lahko opravlja študentsko delo?

Študentsko delo lahko opravljajo vsi državljani RS, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• imajo status dijaka v RS ter dopolnjenih 15 let
• imajo status študenta v RS
• so udeleženi v program izobraževanja odraslih ter niso starejši od 26 let, pri tem pa se morajo izobraževati v javno veljavnih programih osnovnega, srednjega, poklicnega in višjega strokovnega izobraževanja
• državljani RS s statusom dijaka ali študenta v tujini, pri tem pa se njihov status dokazuje s potrdilom o vpisu na institucijo v tujini
• so zaključili srednješolsko izobraževanje v tekočem letu in bodo v začetku naslednjega šolskega leta pridobili status študenta

Študentsko delo lahko opravljajo tudi študentje tujih univerz, ki opravljajo študentsko izmenjavo v RS na podlagi mednarodnih študentskih izmenjav.

Do študentskega dela so upravičeni tudi osnovnošolci z dopolnjeno starostjo 15 let in zaključenim osnovnošolskim programom, ki bodo status dijaka pridobili v naslednjem tekočem letu na podlagi vpisa in osnovnošolskega spričevala.

Pred leti je obstajala možnost študentskega dela za študente pavzerje, ki pa jo je Republika Slovenija s 1. januarjem 2007 ukinila.

Študentsko delo lahko opravlja oseba, ki izpolnjuje zgornje pogoje vse dokler ima status dijaka ali študenta. Ta preneha veljati, ko oseba diplomira ali se zaposli.

 

 

 

Ali lahko študentsko delo opravljajo tudi izredni študentje oziroma dijaki?

Izredni študenti imajo v tem pogledu enak status kot redni študentje, zato lahko študentsko delo opravljajo pod istimi pogoji. Leta 2006 je bilo študentsko delo omogočeno tudi izrednim dijakom, ki lahko opravljajo študentsko delo, če niso v že obstoječem delovnem razmerju, če niso prijavljeni v evidenco brezposelnosti ter če še niso dopolnili 26. leta starosti.

Koliko lahko s študentskim delom zaslužim?

Od leta 2012, ko je v veljavo stopil nov Zakon o dohodnini, zaslužek preko študentskega servisa ni omejen z zgornjo mejo. Minimalna urna postavka za študentsko delo se je 1. januarja 2020 z novelo Zakona za uravnoteženje javnih financ zvišala iz 4,89 € bruto (4,13 € neto) na 5,40 € bruto (4,56 € neto).

Koliko ur je dovoljeno delati preko študenta?

To določa Zakon o delovnih razmerjih, ki v RS regulira delovni čas, odmore in počitke. Pravila veljajo tako za redno zaposlene kot za študente in dijake, ki delajo preko študentskega servisa. Tedensko lahko opravijo največ 40 ur dela, na mesečni ravni se število delovnih dni pomnoži z osemurnim delovnikom – na ta način dobimo število ur, kot se jih lahko opravi v določenem mesecu. Izjemoma lahko v obdobju tako imenovanega povečanega obsega dela študent dela 10 ur na dan. Pri tem velja še omeniti, da osebe, mlajše od 18 let, ne smejo opravljati nadur.

Nočno delo: polnoletnim študentom in dijakom je dovoljeno delati tudi ponoči, kar določa Zakon o delovnih razmerjih v 197. členu. Za osebe, mlajše od 18 let, pa to ne velja.

 

 

Kaj je študentska napotnica in kako se razlikuje od pogodbe?

Preden študent začne delati pri delodajalcu, mora za to pred pričetkom dela urediti napotnico. Delo brez napotnice se smatra kot delo na črno in predstavlja visoke kazni tako za študente/dijake, kot za delodajalca.

Ko se študent z delodajalcem dogovori za službo, lahko svojo napotnico dobi na študentskem servisu bodisi preko spleta, bodisi jo dvigne v poslovalnici. S potrjeno napotnico (v poslovalnici študentskega servisa in s podpisom delodajalca) je pripravljen na delo. Obstajata stalna in navadna napotnica. Stalna napotnica se uporabi v primerih, ko se predvideva, da bo študent pri delodajalcu delal dlje časa, velja pa največ eno leto. Navadna napotnica se izda študentu za obračun dela krajšega obdobja.

Pri študentskem delu ne gre za obliko zaposlitve preko pogodbe, zato ni potreben podpis. Je pa priporočljivo, da se študent pred pričetkom dela dogovori o poteku dela z delodajalcem – pod kakšnimi pogoji poteka delo, koliko znaša urna postavka, splošna pravila, kdaj se izvrši obračun ter ostalo.

Kje lahko najdem prosta študentska dela?

Študentska dela lahko najdemo preko številnih spletnih portalov študentskih servisev, kot so Mojedelo, Študentski servis, Studentski.si ali Študentski servis Maribor.

Kdaj se lahko prijavimo za študentsko delo in katere dokumente oz. potrdila potrebujemo?

Za študentsko delo se lahko prijavi kdorkoli, ki izpolnjuje zgoraj omenjene pogoje. Prijava poteka kar preko spletne strani, za vpis pa kandidat potrebuje:

• osebni dokument
• svojo davčno številko
• dokazilo o vpisu na fakulteto oz. srednjo šolo, in sicer potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko/dijaško izkaznico, osnovnošolci (9. razredi) potrebujejo zaključno spričevalo in potrdilo o šolanju za 1. letnik srednje šole
• številko bančnega računa za prejemanje nakazil (če ga še nimaš, ti ga uredijo v poslovalnici brezplačno)

Ko je vsa dokumentacija urejena, je oseba vpisana v sistem in se lahko začne prijavljati na prosta študentska dela preko spleta.

Na katerih področjih lahko delam?

Študentska delovna mesta ponujajo široko paleto profesionalnih področij, kjer študentje in dijaki lahko začnejo pridobivati dragocene izkušnje in kjer mnogi pričnejo graditi svojo kariero. Področje z največ delovnimi mesti je strežba, a študentsko delo zajema številna področja: zdravstvo/farmacija, prodaja, klicni centri, delo na terenu, fizična dela, računalništvo in programiranje, strokovna dela, promocije, delo s strankami, trženje in anketiranje, poučevanje, lažja administrativna dela ter oblikovanje. Študentski servisi ponujajo tudi svetovanje glede izbire študentskih del.

 

 

Kaj, če si delo najdem sam?

Če si študent sam poišče delo, je bistveno, da se z delodajalcem pogovori o poteku in pogojih dela. V bazi delodajalcev študentskega servisa so načeloma preverjeni delodajalci z dobro zgodovino. Seveda to ne pomeni, da je karkoli narobe z delodajalcem, ki si ga študent najde sam, velja pa previdnost. Pri pogojih dela naj se jasno dogovori o višini plačila, obsegu dela, ali je opcija stimulativnega plačila, kdaj je obračun, ali so kakšni posebni pogoji ter kakšne so odgovornosti na eni in drugi strani.

Tudi pri tem delu mora študent nujno imeti veljavno napotnico, da lahko prične z delom.

 

Kako se podaljša status študenta oziroma dijaka?

Status se najenostavneje podaljša preko spleta, kar omogočajo vsi portali za študentsko delo. Študent mora le poslati dokazilo o trenutnem statusu izobraževanja, to pa je lahko eden izmed naslednjih dokumentov:

• potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto ali
• v tekočem šolskem letu veljavna študentska/dijaška izkaznica
• za osnovnošolce je potrebno priložiti tudi zaključno spričevalo

 

Študentsko delo in praksa

Marsikateri študent, ki išče možnost profesionalnega napredka na svojem področju, se odloči za študentsko prakso. Ta je lahko obvezna ali neobvezna, za njo pa v vsakem primeru veljajo določeni pogoji. Načeloma velja splošno pravilo, da delodajalec študentu na praksi izplača 172€. Obstaja pa vrsta določb, ki se jih mora delodajalec držati od sprejetju študenta na prakso:

 

• obrazec M12: delodajalec mora študenta/dijaka na praksi prijaviti v zavarovanje za primer poškodbe pri delu
• Delodajalec mora v skladu z obrazcem M12 za praktikanta plačevati mesečni prispevek ZZZS
• Praktikant je tudi upravičen do nagrade – do višine 172€ je nagrada neobdavčena
• Od zneska nagrade mora delodajalec plačati 6,36% prispevka za zdravstvo
• Obvezna praksa se šteje kot davčna olajšava

 

Študent lahko neodvisno od te prakse še poleg opravlja študentsko delo preko študentskega servisa.

 

 

Kaj se zgodi, če študent dela poln delovni čas?

Včasih se zgodi, da študentsko delo vsebuje lastnosti pravega delovnega razmerja po zakonu o delovnih razmerjih. To pomeni razmerje, kjer se ‘delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca’. Bistvena razlika med takšnim in študentskim delom je, da se študentsko delo opravlja zgolj občasno oziroma začasno. Iz prakse vemo, da marsikateri študent opravlja delo v enakem obsegu, kot ga opravljajo delavci s pogodbo o zaposlitvi.

Če se študent znajde v takšnem delovnem razmerju z delodajalcem, ima pravico, da zahteva pogodbo o zaposlitvi v skladu z 12. členom ZDR-1. Delodajalec je dolžan študentu priznati in poravnati prispevke tudi za delo za nazaj, če je bilo to opravljeno pod pogoji dela, kot so navedeni za delo s pogodbo o zaposlitvi. Za tako opravljeno delo je študent upravičen do plače, ki ne sme biti nižja od minimalne plače, ki znaša 940,58€ bruto.