Ali je 30-urni delovnik prihodnost in kakšne so njegove prednosti in slabosti?

S koronsko krizo se je spremenilo tudi dojemanje delovnika kot takega. Delo na daljavo je postalo nova realnost in se obdržalo tudi vnaprej. Izziv usklajevanja dela na daljavo in dela v pisarni oz. hibridnega modela dela še ni v celoti končan, na trgu dela pa se že pojavljajo številni novi izzivi. Med njimi je tudi uvajanje skrajšanega delovnika. 30-urni delovnik je zadnje tako zadnje čase pogosto slišan izraz.

Slovenski delavci so manj zadovoljni z delovnimi razmerami in doživljajo večjo negotovost kot njihovi kolegi iz Evropske unije. Med zaposlenimi je vse več poklicnih bolezni in tudi izgorelosti. Kar 70 odstotkov zaposlenih v Sloveniji namreč dela več kot 40 ur tedensko. Ena izmed rešitev za bolj uravnoteženo življenje med delom in zasebnim življenjem se omena tudi 6-urni delovnik.

30-urni delovnik je postal aktualna tema z novo vlado, ki ima to možnost urnika zapisanega v koalicijski pogodbi. Taka vrsta delovnika naj bi bila za delodajalce prostovoljna, vlada pa naj bi pripravila zakonsko podlago za takšen delovnik. Dodala je, da bi skrajšan delovnik lahko izkoristili delodajalci, ki bi v tej rešitvi videli potencial. Zaposleni bi v tem primeru še naprej imeli plačane polne prispevke.

Nekatera podjetja so že uvedla 30-urni delovnik

Vsesplošna uvedba štiridnevnega delovnika pa najbrž ne bosta mogoča v vseh podjetjih oz. panogah. Če podjetje s svojim programom ustvarja dovolj dodane vrednosti, potem se lastnik oziroma direktor lahko odloča o boljših pogojih dela za zaposlene, v nasprotnem primeru pa zlo težko. Nekatera podjetja so skrajšan delovnik z vsemi ugodnostmi zaposlitve za polni delovni čas že uvedla. To so npr. podjetje Donar, Hofer, Lidl in Plastika Skaza.

V nadaljevanju si bomo ogledali, kakšne so prednosti in slabosti krajšega delovnika.

30-urni delovnik – prednosti in izzivi

Čeprav je 40-urni tedenski delavnik že dolgo standard, se zdi da nastajajoči trend 30 urnega tedenskega delovnika privlači mnoge zaposlene zaradi prednosti, ki jih lahko ponudi ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem. V tem članku opredeljujemo 30-urni delovnik in raziskujemo njegove prednosti ter izzive.

Kaj je 30-urni delovni teden?

30-urni delovni teden je delovni urnik, ki zaposlenim omogoča, da delajo manj ur na teden kot je standardni 40-urni delovnik, pri čemer zaposleni zaslužijo celotno plačo, s plačanimi polnimi prispevki in vsemi ugodnostmi. Številni strokovnjaki menijo, da je 30-urni urnik učinkovit način za nadomestitev običajnega 40-urnega urnika ob ohranjanju produktivnosti.

30-urni delovnik in njegove prednosti

30-urno delo na teden ponuja številne prednosti za podjetja in zaposlene. V nadaljevanju navajamo nekaj teh prednosti.

Povečana privlačnost podjetja in večje zadrževanje zaposlenih

Fleksibilnost 30-urnega urnika služi kot orodje za privabljanje novega kadra in večje zadrževanje zaposlenih. 30-urni delovnik bi lahko pritegnil mlade strokovnjake, manj ur na delovnem mestu pa lahko koristi tudi staršem, ki imajo kariero in otroke.

Več fokusa

Večurno zaporedno delo lahko po določenem času zniža koncentracijo. Svojo izmeno lahko začnejo osveženi in polni energije, vendar se zaposleni po večkratnem opravljanju mnogih istih nalog pogosto težko osredotočijo. 30-urni delovnik lahko zmanjša težave s koncentracijo, saj zaposleni po tem urniku delajo v krajših izmenah. Večji občutek osredotočenosti lahko vodi do večje motivacije in povečane produktivnosti, kar lahko koristi podjetju in zaposlenim.

Manj izgorelosti

Zaposleni, ki menijo, da v službi preživijo preveč časa ali nimajo ustreznih odmorov med nalogami, pogosto doživljajo izgorelost. Izgorelost zaposlenih je vrsta stresa, povezanega z delom, zaradi katerega se počutijo nemotivirane in necenjene, kar lahko zmanjša produktivnost in zadovoljstvo pri delu. 30-urno delo na teden lahko prepreči izgorelost, saj omogoča zaposlenim, da svoje delo usklajujejo s svojim zasebnim življenjem, kar jim pomaga vzpostaviti nadzor nad delovno obremenitvijo in časom, ki ga preživijo na delovnem mestu.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje že štiri leta zaznavajo višanje stroškov države zaradi bolniških odsotnosti. V zadnji petih letih naj bi se povečali za 70 odstotkov.

Zmanjšano tveganje za poškodbe

Zlasti na delovnih mestih, ki od zaposlenih zahtevajo fizično delo ali uporabo nevarne opreme, lahko delo v dolgih izmenah zaradi utrujenosti in slabše koncentracije povzroči poškodbe. Zaposleni na področjih, kot so proizvodnja, transport in zdravstvo, pogosto delajo osem ali več ur zapored in v različni izmenah. Fizična in duševna izčrpanost lahko oteži rokovanje s stroji, upravljanje težke opreme in uporabo specializiranih orodij. 30-urni delovni teden lahko zmanjša tveganje za poškodbe, saj zaposlenim zagotovi krajše izmene in dovolj časa za počitek med njimi.

Manj preživetega časa na cesti

Strokovnjaki s 30-urnim delovnim tednom lahko delajo manj dni, kar pomeni, da porabijo manj časa za vožnjo v pisarno in iz nje. Tudi če delajo v krajših izmenah pet dni na teden, jim lahko krajše ure pomagajo, da se izognejo gostemu prometu v jutranjih in večernih urah. Mnogi ljudje menijo, da so dolge vožnje na delo stresne in doživljanje stresa lahko povzroči izgubo produktivnosti. Če skrajšajo čas, ki ga porabijo za vožnjo ali potovanje v natrpanem javnem prevozu, lahko strokovnjaki, ki delajo 30 ur na teden, občutijo manj stresa in imajo več časa, da se osredotočijo na delo.

Izboljšano ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem

30-urni delovni urnik vam omogoča, da več časa preživite v družbi najbližjih. Uživate lahko v družinskem času, hobijih ali se preprosto sprostite. Preživljanje časa izven delovnega mesta pomaga umiriti um in omogoča več ustvarjalnih prebojev. Čeprav se morda ne zdi logično, da se pri reševanju težave pomaga, da se od nje oddaljite, na ta način odstranite zaviralce v možganskih povezavah, kar vam omogoči iskanje novih idej. Skrajšan urnik vam lahko da priložnost, da okrepite svojo pozornost in se vrnete na delo motivirani in samozavestni.

Boljše zdravje

Zaposleni, ki preidejo s tradicionalnega 40- urnega delovnika na 30-urni delovnik, lahko občutijo izboljšanje svojega duševnega in fizičnega počutja. Dolgotrajno delo lahko prispeva k stresu, kar lahko negativno vpliva na človekovo zdravje. Običajne izmene lahko tudi otežijo preživljanje časa za krepitev zdravih navad, kot so redna vadba, zadosten spanec in pravilna prehrana. Ko imajo zaposleni več časa, da poskrbijo zase, se lahko izboljša njihovo zdravje in kakovost dela.

30-urni delovnik in njegovi izzivi

Seveda ima 30-urni delovni teden tudi svoje pomanjkljivosti, vendar obstajajo tudi načini, kako jih premagati. V nadaljevanju je navedeni nekaj izzivov, povezanih s to vrsto urnika.

Več nadur

Zmanjšanje standardnega delovnega tedna na 30 ur bi lahko vključevalo več nadur, ki jih je treba plačati, odvisno od veljavnih zakonov o nadurnem delu novega standardnega urnika. Če želite zmanjšati porabo nadur, lahko namesto dodatnega plačila predlagate kompenzacijski dopust. Delodajalci lahko uporabijo enako stopnjo kot običajno plačilo za nadure in odobrijo uro in pol dopusta za vsako uro nadure.

Pomanjkanje ur ali osebja

Zmanjšanje delovnega časa lahko vpliva na časovnico obsežnih projektov. Za nekatere naloge je potreben čas ali zahtevajo veliko dela. Delodajalci morajo zato zaposliti dodatne ljudi, da nadomestijo pomanjkanje ur, pokrijejo potrebne izmene in pomagajo pri večjih projektih.

Zmanjšana motivacija

Recimo, da nekateri zaposleni s skrajšanim delovnim časom že delajo 30 ur na teden, vendar za to ne dobivajo polne plače (razen ko gre za skrajšani delovni čas iz naslova starševstva ali invalidnosti), ko organizacija to standardizira. V tem primeru morda svojega urnika ne bodo več videli kot koristi in bodo izgubili motivacijo. Da bodo zaposleni zadovoljni, lahko podjetja razmislijo o dvigu plač teh zaposlenih na novo raven za polni delovni čas.

Manj možnosti ugodnosti

Čeprav delodajalci niso obvezani, lahko svojim zaposlenim ponudijo ugodnosti, ki ji motivirajo in jim pomagajo ostati zdravi, načrtovati prihodnost in priznati njihovo vrednost za podjetje. Nekatere ugodnosti, ki jih delodajalci lahko zagotovijo, vključujejo:

• dopolnilno zdravstveno zavarovanje,
• plačane počitnice,
• različni bonusi
• programi usposabljanja ipd.

Če zaposleni delajo manj ur na teden, imajo več časa, da se posvetijo svojim osebnim obveznostim. Delodajalci lahko to upoštevajo, ko se odločajo, katere ugodnosti bodo zagotovili, in se odločijo za odpravo ali zmanjšanje določenih možnosti.

Možnost medosebnih konfliktov

Mnogi strokovnjaki čutijo tekmovalnost na delovnem mestu in nekateri postanejo razočarani, če menijo, da vsi zaposleni niso deležni enake obravnave. To se lahko zgodi v podjetjih, ki ponujajo standardne in 30-urne delovnike. Strokovnjaki, ki delajo v standardnih izmenah, lahko zamerijo zaposlenim, ki delajo po 30-urnem urniku, ali domnevajo, da nimajo enake stopnje motivacije. Podobno lahko zaposleni, ki delajo krajši delovni čas, težko tekmujejo s strokovnjaki, ki delajo 40 ur na teden, za možnosti kariernega napredovanja. Delodajalci lahko te konflikte preprečijo tako, da za vse zaposlene določijo enak urnik.

30-urni delovnik in izzivi prilagajanja

Zaposleni imajo lahko težave pri spreminjanju navade delati nadure. Morda se jim bo težko prilagoditi zgoščenemu urniku. Ta zahtevna prilagoditev lahko povzroči zmanjšano produktivnost zaposlenih. Prilagodljivost vključuje potrebo po odgovornem upravljanju časa. Če si zaposleni vzamejo daljše ali pogostejše odmore, lahko odidejo ob istem času kot pri običajnem urniku. Če je tako, izgubijo prednost zgodnjega odhoda.

30-urni delovnik – Slovenija lovi Evropo

Veliko najrazvitejših držav v Evropi se je v zadnjih letih spopada z idejo o krajšem delovniku (npr. Francija, Velika Britanija, Švedska) in jo skuša tudi realizirati. Rešitve so različne od države do države, nikjer pa jih delodajalcem niso vsilili. Ako kot v Sloveniji tudi v Evropi podjetja prepoznavajo dodano vrednost krajšega delovnika. Ne samo, da podjetja lažje pridobivajo dobre kadre in jih lažje tudi zadržijo, večina delodajalcev poroča, da zaposleni opravijo vse zadane naloge kljub krajšemu časovnem okvirju, ki ga imajo za to na voljo. Zato je krajši delovni čas realna možnost za nekatera podjetja v določeni panogah, žal pa ne za vse.