Dodatki za zaposlene – kateri dodatki niso obdavčeni?

Dodatki za zaposlene: Vsakemu zaposlenemu v delovnem razmerju pripada plača za opravljeno delo. Slednja je izplačana v denarni obliki, zakon pa tudi nalaga delodajalcu minimalno vsoto, ki jo mora delavcu izplačati mesečno – minimalna plača leta 2020 znaša 940,56 evrov bruto. Podrobnosti o plači ter tudi o odnosu med delodajalcem in zaposlenim določa kolektivna pogodba. Sama plača je sestavljena iz več delov. V osnovi jo razdelimo na: osnovna plača, dodatek k plači za delovno uspešnost in nazadnje dodatki zaradi posebnih pogojev dela (npr. glede na urnik, ki nima standardne razporeditve delovnih ur), kamor uvrščamo dodatek za nočno delo, dodatek za nadurno delo, dodatek za delo na praznike in dela proste dneve ter dodatek za nedeljsko delo. Sama višina omenjenih dodatkov je posebej določena v kolektivni pogodbi in je rezultat dogovora med delodajalcem in zaposlenim.

 

Generalno gledano obstajata dodatek k plači na mesečni ravni ter dodatek k plači na letni ravni. Mesečni dodatki so vsi tisti, ki nastanejo kot posledica specifičnih delovnih pogojev, kot so povračilo stroškov, ki jih ima zaposleni zaradi dela (prevoz, hrana, rekviziti, vstopnine…). Dodatki za zaposlene so določeni v 130. členu Zakona o delovnih razmerjih. Prej omenjeni dodatki na letni ravni pa se ocenjujejo glede na delovno uspešnost delavca in so odvisni od kakovosti dela, obsega dela ali ekonomske koristi, ki jih ima delavec za podjetje.

 

 

Kateri dodatki pripadajo zaposlenim?

 

Kot smo že omenili, so zaposleni lahko upravičeni do več vrst dodatkov, ki jih določajo predvsem kolektivne pogodbe.

Dodatek za delovno oziroma poslovno uspešnost

Dodatek za delovno uspešnost se navezuje na uspešnost delavca glede na ekonomski doprinos, kakovost in obseg dela. Prav tako je sestavni del plače dodatek za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno v kolektivni pogodbi. Oba omenjena dodatka sta za razliko od ostalih variabilna – odvisna od uspešnosti dela. Zaposleni je pri delovni uspešnosti nagrajen za uspešnost, natančnost, inovativnost, točnost in ostale kvalitete. Ta dodatek se torej navezuje na konkretnega zaposlenega in je izplačan s strani delodajalca zaradi osebnega doprinosa, definiran pa je v 2. odstavku 127. člena ZDR-1.

Znotraj istega člena najdemo tudi dodatek za poslovno uspešnost, ki je del plače in je vezan na samo uspešnost delodajalca (in ne delavca). Tudi ta dodatek je določen v okviru kolektivne pogodbe, za natančnejšo definicijo pa morata delodajalec in zaposleni pogledati v pogodbo o zaposlitvi oz. tudi delovno pravne pravilnike.

Dodatek za posebne pogoje dela

Ti dodatki izhajajo iz posebnih okoliščin oz. delovnih pogojev, ki načeloma izhajajo iz specifične prerazporeditve delovnega časa, določenih obremenitev pri samem delu, neugodnih vplivov iz okolja in ostalih nevarnosti pri delu. Sem spadajo nočno delo, delo med prazniki in vikendi, delo na dela proste dneve, nadurno delo… Vsi ti dodatki za zaposlene se določajo s kolektivno pogodbo, njihova višina pa se lahko določi v obliki nominalnega zneska ali pa v odstotku plače glede na polni delovni čas oz. urno postavko. Dodatek za nedeljsko delo ter dodatek za delo na praznike se med seboj izključujeta v primeru, da je nedelja tudi praznik. Pri teh dodatkih je bistveno omeniti, da zakon ne predvideva določene višine in vsebine, vse to se dogovori v okviru kolektivne pogodbe.

Dodatek za delovno dobo

Vsak zaposleni je upravičen do dodatka za delovno dobo. Višina tega dodatka je določena v kolektivni pogodbi glede na nivo dejavnosti in načeloma znese okoli 0,5 odstotka osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Tudi ta dodatek določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pri tem dodatku velja omeniti, da krajši delovni čas ne vpliva na dodatek za delovno dobo. Tako da je zaposleni, ki delo opravlja 10 let, od tega 5 let s krajšim delovnim časom, upravičen do iste višine dodatka, kot če bi delal 15 let s polnim delovnim časom. Ta dodatek je torej določen z zakonom in se zaposleni in delodajalec ne moreta dogovoriti, da zaposleni prejema nižji dodatek od predpisanega. Lahko pa se sicer dogovorita o tem, ali je dodatek del plače. V tem primeru se v pogodbi o zaposlitvi določi primerno višja bruto plača, ki vsebuje dodatek za delovno dobo.

Dodatek kot povračilo stroškov v povezavi z delom

Povračilo stroškov v povezavi z delom je ločen del plače in torej ni vključen v samo plačo. Zato se tudi ne vključuje v osnovo, na podlagi katere se odmerjajo davki in socialni prispevki, kot so predpisani v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov oziroma drugih dohodkov v povezavi z delom. V skladu s tem zakonom mora delodajalec zaposlenemu zagotoviti povračilo stroškov, ki zadevajo prevoz na delo in z dela, prehrano med delom ter stroške, ki jih ima zaposleni zaradi opravljanja specifičnih del in nalog v okviru službenega potovanja.

Regres

Vsakemu zaposlenemu v Republiki Sloveniji pripada pravica do letnega dopusta in v povezavi s tem tudi pravica do regresa, ki je vezan na letni dopust. Poenostavljeno povedano – pravico do regresa ima vsak zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta. Do regresa je zaposleni upravičen v sorazmerju z dopustom, torej mu v enem letu pripada 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve v tekočem letu. Če delavec sredi tekočega leta zamenja delodajalca, mu pripadata regres in dopust razdeljena sorazmerno med tema delodajalcema. V primeru, da delavcu pogodba o zaposlitvi preneha, ta pa je že prejel regres za celo leto, je zaposleni delodajalcu dolžan vrniti sorazmerni del regresa. Regres se izplačuje enkrat letno, in sicer najkasneje 1. julija tekočega leta. Sem se uvršča tudi tako imenovana trinajsta plača ali božičnica.

Krizni dodatek

Letos je svet pretresla pandemija Covid-19 in poleg vsakdanjega življenja tudi spremenila poslovni svet. Slovenska vlada je v skladu s tem sprejela določene zakone, npr. tudi Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev pandemije in lajšanje posledic, s katerim so določili plačilo kriznega dodatka vsem delavcem, zaposlenih v zasebnem sektorju, ki v obdobju pandemije opravljajo delo. Do tega kriznega dodatka je upravičen vsak zaposleni, in sicer za vse delovne dni, ne glede na to ali dela od doma ali v podjetju, kjer je zaposlen. Delodajalec je v skladu s tem zakonom oproščen prispevkov in davkov, vsakemu zaposlenemu pa je moral izplačati 200 evrov kriznega (mesečnega) dodatka za delo, ki je bilo opravljeno do konca maja 2020. Ta vsota se predvideva za poln delovni čas enega meseca in se porazdeli sorazmerno glede na delovne dni.

 

 

Zakaj so dodatki za zaposlene danes tako pomembni?

Dodatki so pomemben del vsakega odnosa med zaposlenim in delodajalcem. Vsak dodatek je določen v zakonu in ima svojo funkcijo ter služi temu, da so poslovni odnosi čim bolj ekonomsko pravični.

Ko govorimo o dodatkih, govorimo tudi o minimalni plači. Slednja je najnižja, z zakonom predpisana plača, ki jo lahko prejema zaposleni za polni delovni čas. V primeru, da delavec opravlja krajši delovni čas, mu pripada sorazmerna plača. Z januarjem 2020 minimalna plača v Sloveniji znaša 940,58€ bruto. Letos je prišlo do pomembne spremembe na področju dodatkov k plači, saj so marsikateri dodatki do januarja 2020 bili všteti v minimalno plačo in zdaj niso več.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači (znan kot ZMinP-B) pa je letos spremenil opredelitev minimalne plače tako, da se vsi z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi določeni dodatki (dodatek za delovno uspešnost, dodatek za poslovno uspešnost) ne vštevajo več v minimalno plačo. V okviru te definicije bi potencialni dodatki, ki niso določeni z zakonom ali kolektivno pogodbo, lahko bili vključeni v minimalno plačo, ampak le v primeru, da je osnovna plača zaposlenega postavljena pod zneskom zakonsko določene minimalne plače.

Kateri dodatki za zaposlene so neobdavčeni?

Obdavčeni so zgolj dodatki za zaposlene, ki se vštevajo v osnovno plačo. Torej od januarja 2020 so iz plače izvzeti vsi zgoraj omenjeni dodatki, ki se zato ne obdavčijo. V osnovno plačo pa je možno vključiti dodatek za izmensko delo, deljen delovni čas, dodatek za težke pogoje dela, dežurstvo in tudi dodatek na skupno delovno dobo.

Zakaj naj bi podjetje svojim delavcem ponudilo dodatke in druge ugodnosti?

Dandanes denar in sama poslovna uspešnost nista več glavni indikator zdravega poslovanja podjetja. Primarni del podjetja so ljudje in tega se večina podjetij zaveda, zato tudi želijo svoje zaposlene motivirati in jih nagrajevati. Svojo konkurenčnost tako ne izkazujejo več številke, temveč tudi zadovoljstvo zaposlenih in medsebojni odnosi v podjetju. Zdrava, prijetna atmosfera ima pozitivne posledice tako na ljudi kot na poslovni rezultat. Motivirani zaposleni bolje delajo ter posledično podjetju prinašajo več. Tako podjetje z motiviranimi delavci beleži tudi nižje stroške na račun višje produktivnosti ter beleži boljše poslovne rezultate. Zato so dodatki k plači in ostale bonitete, ki jih podjetje izkaže delavcu ,zagotovo pomemben del motivacije zaposlenih in odraz dobrega in spoštljivega odnosa.

 

 

So dodatki alternativa višanju plače?

Dodatki za zaposlene so lahko alternativa višanju plače, vendar je tu treba biti pozoren. Novela zakona o spremembah Zakona o minimalni plači, ki je v veljavi od januarja 2020, je zvišala minimalno plačo na 940,58€ bruto. V kakšnem odnosu so dodatki s plačo? Do zdaj so bili iz plače že izvzeti dodatki za delo na praznične dneve ter za nočno in nedeljsko delo. Po novem se pa v plačo ne vštevajo dodatki za delovno uspešnost, dodatki za poslovno uspešnost ter dodatki za popoldansko in minulo delo. V praksi se je to pokazalo tako, da če posameznik po pogodbi brez omenjenih dodatkov prejema nižjo plačo od minimalne, se mu po 1. januarju 2020 prvo obračuna dodatek do minimalne plače, nato pa še vsi zakonsko določeni dodatki.

Po uveljavljeni noveli zakona je dobro opozoriti na nekatere novosti in priporočila, po katerih naj se ravnajo podjetja. Gre za dodatke, ki so v skladu z zakonom in se ne smejo vključiti v osnovno plačo. Istočasno teh dodatkov ni mogoče določiti na drug način, kot s kolektivno pogodbo. Prav tako je delovna uspešnost izvzeta iz same minimalne plače in se mora prištevati na osnovno minimalno plačo.

Povzetek

Dodatki za zaposlene so postali pomemben del odnosa med delodajalcem in zaposlenim ter so indikator urejene poslovne strukture, o čemer tudi priča relativno dobra zakonska urejenost. Bistveno je vedeti, da je zaposleni do teh dodatkov upravičen po zakonu, a o njihovi višini in vsebini odloča kolektivna pogodba, ki jo zaposleni sklene z delodajalcem. Pomembna sprememba se je na tem področju zgodila 1. januarja 2020, ko je v veljavo vstopila Novela zakona o spremembah Zakona o minimalni plači, ki je dvignila minimalno plačo na 940,56€ bruto, istočasno pa iz minimalne plače izvzela dodatek za delovno uspešnost ter za poslovno uspešnost.

Zato moramo tukaj biti pozorni in dosledni ter se prepričati, da se podjetja tega novega zakona držijo. Na koncu je namen dodatkov k plači, da uravnava stroške, ki jih ima zaposleni zaradi posebnih pogojev – v osnovi zagotavljajo pravičnejše razporejanje plače. Po drugi strani pa dodatki za uspešnost tudi stimulirajo in motivirajo delavce ter posledično dvigujejo tako razpoloženje v podjetju kot počutje delavcev in dvigujejo uspešnost ter produktivnost samega podjetja.