Kakšni so razlogi za odpoved delovnega razmerja in kaj je izredna odpoved?
V današnjem času mora imeti delodajalec za izrek redne odpovedi delojemalcu utemeljene razloge, ki so zakonsko določeni. Redna odpoved velja takrat, ko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, ker ima za to utemeljene razloge. Ti razlogi onemogočajo normalno delovanje pogodbe.
Za redno odpoved mora delodajalec delavcu predložiti pisno obrazložitev, zakaj je do odpovedi prišlo, pri čemer morajo biti razlogi v skladu z 88. členom Zakona o delovnih razmerjih. Pogostokrat pride tudi do tega, da delodajalci delavcu navedejo neutemeljene razloge za odpoved, zaradi česar pogosto pride do sodnih obravnav.
V tem članku si bomo pogledali pravno sprejemljive razloge za odpoved delovnega razmerja, in kdaj je možno dati izredno odpoved kot delavec.
Glavni utemeljeni razlogi za odpoved
V osnovi poznamo utemeljene in neutemeljene razloge za odpoved. Utemeljeni razlogi so zakonsko določeni, tako se lahko delodajalec na njih sklicuje v skladu z 88. členom Zakona o delovnih razmerjih. Tu je nekaj glavnih razlogov za odpoved, ki so določeni v tem zakonu.
Odpoved iz poslovnih razlogov
Najpogostejši tip odpovedi je odpoved iz poslovnih razlogov. Takšna vrsta odpovedi je redna, kjer delodajalec delavcu prekine pogodbo, ki se bo iztekla v skladu z odpovednim rokom.
Razlogi za odpoved iz poslovnih razlogov so lahko različni. Mednje sodijo razlogi kot so ekonomski, organizacijski, strukturni, in ostali razlogi, ki nastanejo zaradi delovanja podjetja. Največkrat je glavni razlog za tovrstno odpoved dejstvo, da podjetje delavca zaradi takšnega ali drugačnega razloga ne potrebuje več.
Gre za vrsto odpovedi, ki jo v praksi lahko pogosto zasledimo. Dostikrat pa je pri tem razlogu za odpoved kar precej kontroverznosti, saj delojemalci velikokrat tožijo delodajalca zaradi nezakonite odpovedi, še posebej če ni v skladu z zakonom.
Nedoseganje pričakovanih rezultatov
Delodajalec ima pravico odpovedati pogodbo tistemu delavcu, ki ne dosega rezultatov, ki so bili od njega pričakovani. Izmed nekaterih razlogov za ta tip odpovedi so nepravočasni prihodi v službo, nestrokovno ali nekvalitetno delo, neizpolnjevanje pogojev za delo, ter ostali razlogi, ki so v nasprotju s pogodbo.
Ta razlog se včasih imenuje tudi odpoved zaradi nesposobnosti. Za tako vrsto odpovedi bo moral delodajalec navesti konkretne razloge za odpoved. Vedno pa bo moral izhajati iz dogovorjene pogodbe o zaposlitvi, na katero se bo lahko skliceval v odpovednem pismu.
Kršenje pogodbene obveznosti – krivdni razlog
Naslednji razlog za odpoved je tako imenovani krivdni razlog. Tukaj gre lahko za direktno kršitev enega ali več členov delovnega razmerja, v katerega sta delavec in delodajalec vstopila ob podpisu pogodbe. Pri krivdnemu razlogu za odpoved pride pogosto tudi do sodne obravnave.
To pa se zgodi zato, ker je potrebno v vsakem primeru posebej podrobneje pregledati vso dokumentacijo in poiskati razloge za ta tip odpovedi. Tu je potrebno pregledati razloge, ki bi lahko onemogočali normalno delovanje pogodbe in delovnega razmerja.
Tu gre za vrsto odpovedi, kjer je za kršitev odgovoren delojemalec. Lahko gre za ponavljanje lažjih kršitev, ali pa za eno ali več težjih kršitev. Za hujšo kršitev lahko gre tudi za izredno odpoved, o kateri bomo govorili pozneje.
Nezmožnost za opravljanje dela
Kot zadnji razlog za odpoved pa je razlog nezmožnosti za opravljanje dela. Ta se lahko primeri, ko je določena oseba nezmožna opravljati naloge, ki so zadane v okviru zaposlitvene pogodbe. Ta odpoved se lahko zgodi zaradi invalidnosti oziroma zaradi drugih okoliščin, ki privedejo do takšne situacije.
Pri tem gre omeniti tudi to, da ta vrsta odpovedi ne dovoljuje odpovedi zaradi začasne nezmožnosti za opravljanje dela. To je neutemeljen razlog za odpoved, ki ga delodajalec ne sme navesti kot razlog za dokončno odpoved delovnega razmerja.
V primeru začasne nezmožnosti opravljanja dela je delavec upravičen do ugodnosti in ostalih določb, ki so določene preko pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poleg tega je delavec v tem primeru upravičen do nadomestila plače.
Kdaj je možna redna odpoved?
Redna odpoved je možna tedaj, ko ima delodajalec za to zakonsko določene razloge. Seveda mora imeti delodajalec utemeljene razloge za odpoved, ki so jasno navedeni v Zakonu o delovnih razmerjih.
Neutemeljeni razlogi za odpoved lahko privedejo do tožbe s strani delavca, kar lahko dodatno škoduje tako ugledu podjetja kot tudi njegovemu finančnemu stanju, saj je za neutemeljene razloge za odpoved krivo podjetje, in ne delavec.
Vse pa izvira iz prvotne pogodbe o zaposlitvi, ki določa pogoje za delo in zaposlovanje. Če delavec pogojev iz pogodbe ne more več izpolnjevati, potem so razlogi za odpoved utemeljeni. Zato je včasih potrebna tudi intervencija komisije, ki preuči, ali so razlogi za odpoved objektivno utemeljeni.
Velikokrat pa se polji utemeljenih in neutemeljenih razlogov prekrivata. Če pride do spremembe sposobnosti opravljanja dela s strani delavca, potem je potrebno celotno pogodbo o zaposlitvi dodatno pregledati. Če obstaja možnost za prekvalifikacijo, potem je to delodajalec dolžan storiti.
Odpovedni rok in čas odpovedi
Delodajalec mora delavcu, kateremu namerava dati odpoved, oddati odpovedno pismo v roku šestih mesecev od nastanka razloga za podajo odpovedi. Če pa delodajalec tega v tem roku ne stori, potem je odpoved nezakonita.
Poleg tega je pri odpovedi potrebno upoštevati tudi odpovedni rok. Pri odpovedi delavca, ki je bil pri podjetju zaposlen manj kot eno leto, je odpovedni rok 15 dni. Če pa je bil delavec zaposlen dlje od enega leta, je odpovedni rok 30 dni.
Pri vsem tem je potrebno upoštevati delovni rok odpovedi. Delavec mora svojo pogodbo izpolniti do konca, delodajalec pa mora poskrbeti, da je delavec v tem času primerno plačan, četudi je delavec že napovedal, da bo dal odpoved ali pa da bo dobil redno odpoved.
Vse skupaj pa je nekoliko drugače pri izredni odpovedi.
Kaj je izredna odpoved?
Izredna odpoved je lahko podana s strani delavca ali pa s strani delodajalca. Ta dva tipa odpovedi pa sta precej različna.
Če se za izredno odpoved delovnega razmerja odloči delavec, potem lahko to stori na podlagi utemeljenih razlogov. Glavni razlog je najpogosteje ostra kršitev delovne pogodbe in razmerja s strani podjetja. Tu gre, na primer, za nespoštovanje delavca, za neizplačevanje plač, in ostale podobne razloge.
Če se za izredno odpoved pogodbe delavcu odloči podjetje, pa se to lahko zgodi zaradi grobe kršitve pogodbe s strani delavca. Pogosto se ta vrsta odpovedi lahko zgodi, če je delavec storil hudo kaznivo dejanje, za katerega je odgovoren.
Podjetje lahko delavca pred izredno odpovedjo tudi opozori z raznimi opozorili in disciplinskimi ukrepi. Včasih se lahko izredna odpoved zgodi nenadno, delodajalec pa ob tem delavcu ni dolžan plačati odpravnine.
Izredna odpoved s strani delodajalca
Izredna odpoved s strani delodajalca se zgodi tedaj, ko delavec grobo krši pogodbo o zaposlitvi. Glavni razlogi za izredno odpoved so:
• Kršenje pogodbe zaradi kaznivega dejanja
• Naklep in malomarnost
• Laganje oziroma podajanje nepravih podatkov ob prijavi na delovno mesto
• Če delavca vsaj 5 dni ni bilo na delovno mesto neutemeljeno
• Kršitev zakona in nezmožnost opravljanja dela zaradi tega
• Prestajanje zaporne kazni
• Odklonitev opravljanja dela
• Neupoštevanje navodil in priporočil delodajalca ali zdravnika
Izredna odpoved s strani delodajalca je torej instrument, s katerim se lahko podjetje zaščiti pred malomarnostjo delavca ali pred napačnim ravnanjem. Vsak delodajalec ima pravico dati izredno odpoved če eden izmed delavcev izpolnjuje pogoje za le-to in je do nje tudi upravičen vkolikor meni, da delavec krši pogodbo na en ali več načinov.
Izredna odpoved s strani delavca
Po drugi strani lahko izredno odpoved da tudi delavec, a mora za to imeti utemeljen razlog. Utemeljeni razlogi za to so:
• Neizplačevanje plač – vsaj dva meseca brez plač
• Nezadostno plačevanje plač vsaj dva meseca
• Če delodajalec ni izplačal plače ali prispevkov vsaj dvakrat v roku šestih mesecev
• Če delodajalec ni poskrbel za varnost in zdravje delavcev
• Nezagotavljanje varstva
Tudi za izredno odpoved so včasih razlogi nejasni in je tako potrebna sodna obravnava, saj se marsikdaj ti razlogi prekrivajo.
Hitro in enostavno do novega kadra:
