Bolniški stalež – vse kar vas je kadarkoli zanimalo in aktualne novosti

Bolniška odsotnost je nepredvidljiv pojav in lahko predstavlja nevšečnosti tako za zaposlenega kot za delodajalca. Ko pride do te situacije, je potrebno delovni proces na hitro prilagoditi, da bi preprečili izpad dela oz. prihodka. Zaposlenemu v takem primeru pripada bolniški stalež.

Vsak delodajalec lahko poskrbi za zmanjšano odsotnost v svojem podjetju z različnimi ukrepi: dobri in zdravi pogoji za delo, fleksibilnost, ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni. Za svoje zdravje pa mora poskrbeti tudi vsak zaposleni sam. Seveda pa absentizma ne more nihče preprečiti.

Plačan bolniški dopust lahko zmanjša fluktuacijo zaposlenih, poveča produktivnost in zmanjša širjenje bolezni na delovnem mestu in v skupnosti. Seveda plačilo delavcev, ko zaradi bolezni ne delajo, stane denar, ki bi ga lahko uporabili za druge namene, kot so višji dobički ali druge ugodnosti. Vendar je na dolgi rok cilj zadovoljstvo delavca in možnost brezskrbnega okrevanja po bolezni, poškodbi ali kakšnem drugem razlogu za odsotnost.

Se pa pravila za uveljavljanje bolniškega staleža razlikujejo glede na razlog in trajanje odsotnosti. Novost, ki jo je potrebno omeniti je v veljavo vstopila s spremembo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju s 1. 3. 2022. Gre za to, da bo po novem delodajalec kril le prvih 20 dni bolniške odsotnosti ne ne več 30 dni, kot do sedaj. Na ta način bodo delodajalci razbremenjeni kritja bolniškega nadomestila za 10 dni. Novi zakon o bolniškem staležu tako prelaga del finančnega bremena s pleč delodajalcev na državno zdravstveno blagajno.

Kaj je bolniška odsotnost oz. bolniški stalež?

Bolniški dopust (ali plačani bolniški dnevi ali bolniško nadomestilo) je plačan čas odsotnosti z dela, ki ga delavci lahko izkoristijo iz zdravstveno upravičenih razlogov. Razlogov za bolniško odsotnost je lahko več in so različni. Za odobritev bolniškega staleža potrebujete odobritev osebnega zdravnika, ki deluje v sistemu zdravstvenega zavarovanja in imenovanih zdravnikov na ZZZS.

Bolniška odsotnost je pravica vsakega delavca, zaposlenega in samozaposlenega ter je navedena v Zakonu o delovnih razmerjih. Pravica do prejemanja nadomestila plače za je navedena v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v Pravilniku o zdravstvenem zavarovanju.

Kakšna je višina nadomestila za bolniški stalež in kdo je do njega upravičen?

Bolniško nadomestilo oziroma njegova višina je odvisna od razloga za odsotnost zavarovanca z dela.

Zavarovane osebe so zaposleni, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, družbeniki, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in tudi ustanovitelji zavodov. Zavarovane osebe so tudi vrhunski športniki in vrhunski šahisti, rejniki in tudi kmetje, če so zavarovani v tej dejavnosti. Pod določenimi pogoji v to kategorijo spadajo tudi brezposelne osebe.

Osnova za bolniško nadomestilo je povprečna mesečna plača in nadomestila, izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna odsotnost z dela. Z drugim besedami, višina nadomestila plače je odvisna od več dejavnikov – osnove za nadomestilo, razloga odsotnosti in trajanja bolniškega staleža.

Vrste bolniške odsotnosti

Od leta 2012 je v veljavi Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki višino nadomestila v breme ZZZS deli na odsotnost do 90 dni in odsotnost nad 90 dni:

• 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi.
• 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanje otroka za rehabilitacijo.
• 70 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodba izven dela po tretji osebi (npr. prometna nesreča, katere povzročitelj je tretja oseba).
• V primeru odsotnosti nad 90 dni se odmerjeni odstotek bolniškega nadomestila zviša za 10 %.

Preglednica razlogov za odsotnost z dela in višina pripadajočega nadomestila:

Dolžina bolniške odsotnosti

Glede na dolžino bolniške odsotnosti so tudi drugačni postopki urejanja zadeve. Dolžino bolniške odsotnosti lahko delimo na:

• Kratkotrajna bolniška odsotnost – do 3 dni brez potrdila zdravnika. (Pravico do kratkotrajne odsotnosti brez dela je do 31. 5. 2022 omogočal ukrep, opredeljen v Zakonu o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP). Z dnem 31. 5. 2022 ne velja več.)
• Bolniška odsotnost – do 20 dni (od 1. marca 2022). Bolniški stalež vam odobri osebni zdravnik, prav tako pa vam izda tudi zdravniški list. Prvih 20 dni odsotnosti je zaposleni upravičen do nadomestila plače, ki je v celoti breme delodajalca. Enako velja za samostojne podjetnike.
• Daljša bolniška odsotnost – nad 20 dni (od 1. marca 2022). Daljši bolniški stalež presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS. Ta zaposlenemu izda odločbo, v kateri so navedeni podatki o razlogu odsotnosti, datum izteka nadomestila in režim gibanja zaposlenega v času odsotnosti. Plačilo bolniške odsotnosti do 20 dni gre v breme delodajalca, nad 20 dni pa v breme ZZZS.

Kako do bolniškega lista?

Od 1. 1. 2020 naprej bolniški list, ki potrjuje vašo upravičeno odsotnost od dela, vaš osebni zdravnik izda v elektronski obliki. Zdravnik ga sprosti zapiše v informacijski sistem ZZZS, ki je preko sistema SPOT (e-vem) dostopen delodajalcem. Tako da zavarovanci pri zdravniku ne prejmejo več papirnatega izvoda bolniškega lista.

Bolniški stalež in dovoljeno gibanje

Številni zaposleni na bolniškem dopustu se sprašujejo, kaj jim je glede gibanja sploh dovoljeno. Ali morajo biti sedaj doma 24 ur na dan do poteka bolniškega statusa in lahko zapustijo dom samo za obisk zdravnika? Ali lahko grejo v trgovino? Grejo lahko v trgovino samo izven delovnega časa? Lahko gredo na sprehod?

Na ZZZS odgovarjajo, da lahko zavarovanec v času bolniškega staleža sicer lahko odpotuje iz kraja stalnega prebivališča, vendar le v primeru, da to ne vpliva negativno na potek zdravljenja in pod pogojem, da mu to dovoli zdravnik. Zato je pomembno, da osebni zdravnik ob odprtju bolniškega staleža natančno opredeli ravnanje zavarovanca v času odobrene odsotnosti ter morebitne omejitve in priporočila glede gibanja. Za več informacij in natančnejša navodila pa je najbolje, da se v primeru bolniške odsotnosti, vsak zavarovanec sam povpraša svojega osebnega zdravnika, kaj mu je in ni dovoljeno v sklopu bolniške.

Preverjanje delavca med bolniško odsotnostjo s strani delodajalca

Preverjanje zaposlenega na bolniški odsotnosti je pravica delodajalca, da se zavaruje pred primeri nepoštenega izkoriščanja bolniške, če seveda sumijo na kršitve. Te so na primer delo na črno, potovanje izven domačega kraja ipd. Seveda je situacija od primera do primera različna in odvisna od tega, kakšna priporočila je dobil zaposleni s strani osebnega zdravnika.

Delodajalec lahko nadzor izvaja sam ali pa najame detektiva le v prvih 30 dneh trajanja odsotnosti. Od osebnega zdravnika zaposlenega lahko slednji pridobi le podatke o obstoju in času trajanja bolniškega staleža, podatke o navodilih in dovoljenjih, ne pa tudi o postopku zdravljenja (Zakon o detektivski dejavnosti). Kršitev navodil osebnega zdravnika lahko pripelje do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar je skrajni ukrep delodajalca. Krivda pa mora biti zaposlenemu tudi dokazana.