Sezonsko delo v turizmu in gostinstvu ter vpliv kovidne krize na sektor

Turizem je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti države. Sezonsko delo v turizmu in gastronomiji cveti le, če lahko industrija zaposluje usposobljeno osebje ali trajnostno delovno silo, ki je srce kvalitetno opravljenih storitev.

Turizem in gostinstvo ustvarjata raznolike zaposlitvene možnosti v različnih sektorjih, kot so nastanitve, gostinski lokali in pijače, prevozne storitve, potovalne agencije, turistična podjetja, naravne in kulturne znamenitosti. Izzivi so slabe plače in delovni pogoji, diskriminacija, neenako obravnavanje, nizka izobrazba in usposabljanje, sezonskost in s tem nestabilna zaposlitev, neenakomeren delovni čas in nizka plača. Neposredne in najbolj očitne posledice takšnega položaja so težave pri zaposlovanju ustreznega osebja in visoka fluktuacija osebja, ki sta draga za uspeh panoge.

Prav omenjena panoga je verjetno najbolj trpela zaradi vzponov in padcev pandemije ter številnih omejitev v zadnjih dveh letih, ki so pustile pečat tudi na zaposlenih v gostinstvu in hotelirstvu. Spremembe v zaposlovanju in delovnih pogojih gostinstva in hotelirstva so se zaradi pandemije korone pospešile in postale bolj vidne. Zmanjšalo se je zaupanje v vzdržnost zaposlovanja v turistični industriji, iskalci zaposlitve pa so se preusmerili v druge sektorje. Da bi se lahko sezonsko delo v turizmu in gostinstvu pobralo po kovidnem obdobju, so potrebni celoviti ukrepi.

 

Sezonsko delo in težave z iskanjem kadra

Gastronomska in hotelska industrija v Avstriji in Sloveniji tako kot po celem svetu trpita zaradi akutnega pomanjkanja kvalificiranih delavcev. Natakarji na primer so bili že v preteklosti najbolj iskani kader, a zdi se, da je epidemija covida-19 to še poslabšala. Ker je bilo v preteklem letu, zaprtih večina lokalov in restavracij, so se morali zaposleni iz tega sektorja zaposliti nekje drugje. Veliko delodajalcev je svoje zaposlene dalo na čakanje ali na borzo dela, vendar so si tisti, ki so dejansko želeli delati, hitro poiskali novo zaposlitev drugje.

V čem je torej največja težava, da delodajalci ne dobijo želenega kadra?

Težava je, da na trgu dela ni dovolj kvalificiranega kadra, ki ga potrebujejo delodajalci. Prav tako pa iskalci dela s ponujenimi delovnimi razmerami in naravo dela v gostinstvu in turizmu niso zadovoljni, zato se raje odločajo za delo na drugačnih delovnih mestih, z drugačnimi delovnimi pogoji. Sezonsko delo v turizmu in gostinstvu ima svoje izzive z neugodnim delovnim časom (izmensko, nočno delo, delo ob koncih tedna, nadure ipd.), sezonskostjo, fizično zahtevnostjo dela in plačilom. Na primanjkljaj pa vpliva tudi povpraševanje delodajalcev po delavcih v drugih dejavnostih in drugi trendi.

 

Kateri kadri so v gostinstvu in turizmu najbolj iskani?

Najbolj iskani kadri v gostinstvu so trenutno:

• natakarji,
• kuharji,
• kuhinjski pomočniki,
• pripravljavci hitre hrane,
• čistilke,
• strežniki,
• gospodinjske pomočnice ipd.

Po teh kadrih pa sprašujejo tudi delodajalci iz drugih dejavnosti. Kuharji se npr. zaposlujejo v šolah in bolnišnicah.

Delodajalci pa zaradi pomanjkanja kadra, ki bi se bil pripravljen zaposliti, medse vabijo tudi študente. Ponudba študentskih del je letošnjo sezono rekordna, dvignile pa so se tudi urne postavke. Študentsko delo torej to sezono ponuja pestre možnosti zaposlitve v gostinstvu.

Sezonsko delo in uvoz tuje delovne sile

Tako Avstrija kot Slovenija manko kadra nadomeščata z uvozom tuje delovne sile. V Sloveniji se npr. poklic kuharja skladno z Odredbo Vlade RS o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela, uvršča med poklice, kjer je zaposlovanje tujcev olajšano, saj se za zaposlitev tujca ne preverja, ali so v evidenci brezposelnih ustrezni kandidati. Hkrati pa slovenski iskalci zaposlitve v turizmu in gostinstvu zaradi boljše plače odhajajo v Avstrijo. Seveda imajo prebivalci EU v Avstriji prednost pri zaposlitvi pred iskalci zaposlitve iz tretjih držav. Avstrija zaposlitvena dovoljenja za državljane tretjih držav izda le, če niti državljani EU niti državljani tretjih držav, ki so na voljo na trgu dela, niso na voljo za zapolnitev prostega delovnega mesta.

Predstavniki sektorja in zaposleni zahtevajo spremembe delovnih pogojev

Tako v Avstriji kot Sloveniji in drugje po svetu, predstavniki sektorja in sami zaposleni opozarjajo na slabe delovne pogoje in zahtevajo spremembe. Avstrijski ÖHV (Österreichische Hoteliervereinigung) je s svojimi predlogi že naredil korak naprej, zahtev po spremembah na bolje pa se zavedajo tudi na slovenskem Zavodu za zaposlovanje. V nadaljevanju si poglejmo si, kakšnih sprememb si želijo delavci v turizmu in gostinstvu.

Bonitete za zaposlene

Da bodo delodajalci zopet v sektor pritegnili delovno silo, bodo morali začeti razmišljati o bonitetah za zaposlene. Zaposleni ni več samo tisti, ki opravi svoje delo in je lahko zadovoljen, da ga sploh ima. Vedno bolj v ospredje prihaja dejstvo, da so zaposleni dragoceni za delodajalca, saj zadovoljni zaposleni z veseljem opravljajo svoje delo, kar se pozna tudi na nivoju opravljene storitve. To pa je za delodajalca vsekakor pomembno. Z bonitetami bo delodajalec pridobil in obdržal svoje zaposlene. Sploh sezonsko delo v turizmu in gostinstvu z bonitetami ne bi smelo imeti težav (npr. od izjemne kakovosti namestitve za zaposlene pri sezonski zaposlitvi, do brezplačne uporabe wellnessa ali smučarskih vozovnic ipd.)

Podporno podaljšanje sezone za sezonsko delo

Prizadevanja mnogih delodajalcev za podaljšanje sezone so odvisna od podnebnih in tesno povezanih ekonomskih omejitev: brez dohodka so zaposleni lahko zaposleni le do določene mere. Celoletne pogodbe bi bile možne, če bi delodajalci in javni sektor delili svoje stroške: če vlada prispeva del stroškov za brezposelnost, zmanjša svoje stroške in se približa cilju celoletne zaposlitve. Delodajalci opravijo svoje, del časa je namenjen ukrepom nadaljnjega usposabljanja, zaposleni dobijo svojo plačo.

Optimiziran čas za počitek

Skrajšan počitek zaradi povečanega obsega dela bi se lahko nadomestil v obdobju, ko povpraševanja ni toliko. Gre za neke vrste kompenzacijo časa namenjenega za počitek izven sezone, ki bi imel bistveno višjo vrednost za zaposlene in bi omogočili krajše počitnice ali pot domov.

Razširiti varstvo otrok

Pogosto se govori, da je delovni čas v turizmu in gostinstvu zaradi nerednega urnika neprijazen do družin. Delodajalci bi morali razmisliti o nudenju bonitet za zaposlene z majhnimi otroki. Te so lahko različnih oblik – organizirano varstvo, dodatek k plači za ta namen ipd. Poleg širitve javnih ponudb učinkoviti vzvodi vključujejo modele zasebnega javnega partnerstva in spodbujanje sodelovanja med podjetji.

 

Spodbujati mobilnost

Da bi okrepili ukrepe podjetja, kot so brezplačna nastanitev in prehrana, je treba državno podporo in s tem povezane stroške razširiti in glede njih bolje komunicirati, bodisi v obliki selitvenega dodatka ali dodatka za mobilnost.

Spodbujati reintegracijo brezposelnih tudi v sezonsko delo

Vsakdo lahko v določenem trenutku postane brezposeln, a v državi z več sto tisoč prostimi delovnimi mesti nikomur ni treba dolgo ostati tako. Degresivno nadomestilo za brezposelnost bi ublažilo negativne učinke izgube zaposlitve in motiviralo ljudi, da zavzamejo ponujena prosta delovna mesta. V podporo temu naj bi bilo neomejeno subvencioniranje stroškov plač pri zaposlovanju starejših brezposelnih in širitev ukrepov prekvalifikacije.

Kako lahko k izboljšanju razmer pripomore zavod za zaposlovanje?

Pisarne za delodajalce v sodelovanju z delodajalci nudijo organizacijo predstavitve prostih delovnih mest, samega podjetja in poklicev za tiste delodajalce, ki si želijo izboljšati svojo prepoznavnost na trgu dela in privabiti iskalce zaposlitve. Organizirajo lahko mini zaposlitvene sejme in podobne dogodke za zaposlovanje v poklicih, kjer primanjkuje usposobljenih kandidatov. Vendar vse to ni dovolj. Država lahko pomaga samo do določene mere, delodajalci so tisti, ki bodo morali krepko razmisliti o nudenju boljših delovnih pogojev, bonitet ipd.

Zavod za zaposlovanje tako iskalcem zaposlitve kot delodajalcem nudi informacije in podporo pri koriščenju spodbud za zaposlovanje in usposabljanje ter prekvalifikacijo.

Programi usposabljanj (npr. usposabljanje na delovnem mestu) delodajalcem omogočijo praktično usposabljanje kandidatov in delno povračilo stroškov njihovega usposabljanja. Kandidate lahko preko programa spoznajo, preizkusijo in usposobijo za delo na delovnem mestu; še pred zaposlitvijo. Delodajalcem, ki pa se srečujejo s pomanjkanjem ustreznih delavcev v lokalnem okolju, pomagajo poiskati ustrezne kandidate na območju drugih slovenskih regij, po potrebi pa preko omrežja EURES tudi v drugih državah Evropske unije. To pa seveda za sabo potegne že nudenje nastanitvenih kapacitet za zaposlene ipd.

Zakaj se vseeno odločiti za zaposlitev v turizmu in gastronomiji?

Nekateri ukrepi bodo delovali srednje- in dolgoročno. Kratkoročni ukrep je vsekakor iskanje tuje delovne sile. Zakaj pa vseeno razmisliti o zaposlitvi v turizmu in gostinstvu?

Nova vlada obljublja, da zapiranj ne bo več in da se moramo z virusom naučiti živeti. Družabno življenje bo torej potekalo dokaj normalno, po Švedskem modelu. Kar je dobra napoved tako za turizem kot gastronomijo. Tako velikih nihanj v poslovanju in hkrati v odpuščanju ter najemanju kadra torej ne bi smelo biti več, se bo pa sektor vsekakor nekaj časa pobiral, delodajalci pa bodo morali spremeniti delovne pogoje.

Sedaj je tudi dober čas za prekvalifikacijo, če ste slučajno na zavodu za zaposlovanje in iščete novo zaposlitev. Sektor je vsekakor v okrevanju in sedaj imate idealno priložnost, da zajahate val velike izbire zaposlitev in najdete najprimernejšo zase.