Regres in letni dopust 2022

Za kaj Slovenci največkrat porabimo letni regres? Poletne počitnice, pohajkovanje po hribih, poplačilo večjih stroškov, daljše potovanje ipd. so le nekatere izmed stvari, za katere namenimo regres. Regres za letni dopust pripada vsem zaposlenim, ki imajo pravico do letnega dopusta. V blogu si boste lahko prebrali, koliko letnega dopusta je po zakonu obveznega in koliko znaša minimalni regres za leto 2022. Kakšne so izjeme pri višini letnega dopusta in kako vpliva to na regres, do kdaj vam mora delodajalec regres izplačati itd. V tem članku vam priskrbimo vse bistvene informacije!

Letni dopust 2022

Delodajalec mora delavcu vsako koledarsko leto do 31. marca izdati sklep o določitvi letnega dopusta in v njem sporočiti število dni dopusta, ki mu pripada.

Kolikšen je minimalni letni dopust?

Pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu zagotavlja Zakon o delovnih razmerjih. Minimalni letni dopust ne more biti krajši od štirih tednov, ne glede na to ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. V praksi seveda pri skrajšanem delovnem času prihaja do razlik tako pri določenem dopustu kot pri znesku regresa, o čemer smo že pisali v blogu o skrajšanem delovnem času. V tem blogu zato posebnosti glede skrajšanega delovnega časa in nanj vezanega dopusta ter regresa ne bomo posebej obravnavali.

Minimalno število dni letnega dopusta je tako odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Zaposlenim pa lahko pripadajo tudi dodatni dnevi letnega dopusta (status starejšega delavca ali invalida, varstvo in nega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ter delavec z otrokom do 15 let starosti). Daljše trajanje letnega dopusta se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Kdaj ima delavec pravico do celotnega letnega dopusta in kdaj do sorazmernega dela letnega dopusta?

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Če je delavec zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta. V primeru, da je zaposlen samo del leta, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta v dolžini 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu.

Kdaj lahko delavec izrabi letni dopust?

Zaposleni lahko letni dopust izrablja glede na potrebe delovnega procesa, po drugi stani pa glede na lastne potrebe. En dan letnega dopusta lahko izrabi na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo hkrati pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

Letni dopust lahko zaposleni izrabi v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec pa lahko od delavca zahteva, da ga o porabi dopusta obvesti vnaprej. Dva tedna letnega dopusta mora zaposlen izrabiti do konca tekočega koledarskega leta, preostanek letnega dopusta pa (če se za prenos dogovori z delodajalcem) do 30. junija naslednjega leta. Seveda pri tem obstajajo izjeme. Če delavec v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka letnega dopusta ni mogel izrabiti, ga lahko izrabi do 31. decembra naslednjega leta.

Kaj je regres?

To je znesek, ki ga dobi delavec kot prispevek za dopust. Regres mora sicer biti izplačan do 1. julija tekočega leta, vendar ga mnogo delodajalcev izplačuje po delih ali z zamudo, pri čemer se najpogosteje sklicujejo na likvidnostne težave v podjetju. V takih primerih je podjetje dolžno regres izplačati do 1. novembra.

 

 

Kakšen je najnižji znesek regresa?

Vsako leto se višina regresa uskladi z rastjo minimalne bruto plače. Regres v letu 2022 znaša 1.074,43 evra. Lahko pa je regres za letni dopust tudi višji, če tako določa kolektivna pogodba delodajalca, pri katerem je delavec zaposlen. Regres v višini 100 % zadnje znane povprečne plače je neobdavčen. Do te višine ni treba obračunati prispevkov in akontacije dohodnine. Po podatkih Statističnega urada trenutna povprečna bruto plača znaša 2001,93 EUR.

Kakšen pa je najvišji znesek regresa?

Zgornja meja za izplačilo regresa ni določena. V primeru regresa, ki je višji od povprečne plače, se v dohodnino šteje zgolj del regresa, ki presega 100 % povprečne plače, in ne celoten znesek.

Kdaj vam pripada celotni in kdaj sorazmerni regres?

Celotni regres vam pripada, če ste zaposleni vsaj eno leto. Če ste ta čas zaposleni pri istem delodajalcu, dobite izplačan cel regres od istega delodajalca, če pa ste v istem letu menjali službo oziroma sklenil pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, dobite izplačan sorazmerni del regresa od obeh delodajalcev.

Oseba, ki je na porodniškem dopustu, je upravičena do polnega regresa, a pod pogojem, da je v trajanju takega dopusta zaposlena. Tudi v primeru, da ste na bolniški ali na starševskem dopustu, imate pravico do regresa, saj za vas velja enako, kot če bi opravljali svoje delovne obveznosti. Pogoj za prejem regresa je namreč veljavna pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere uveljavljate svojo pravico do izplačila. Če se zaposlitev med odsotnostjo prekine, pa vam pripada zgolj sorazmerni delež regresa, ki znaša 1/12 za vsak mesec zaposlitve v koledarskem letu.

Ali morate regres ob prenehanju delovnega razmerja vrniti?

Delodajalec lahko ob prenehanju delovnega razmerja od delavca zahteva vračilo sorazmernega dela regresa, lahko pa se odloči, da vračila sorazmernega dela regresa od delavca ne bo zahteval. Če ste v situaciji pred odpovedjo, je najbolje, da glede tega povprašate svojega delodajalca.

Če se delodajalec odloči, da bi rad povračilo sorazmernega dela regresa, mora od vas pridobiti soglasje z vračilom regresa, ki ga po navadi podpišete skupaj z dokumentom o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

 

Kaj lahko naredim v primeru neizplačila regresa? 

Ker zaposleni velikokrat ne poznajo delovno-pravne zakonodaje in svojih pravic, ki iz nje izhaja, lahko delodajalci z njimi manipulirajo in jih zavajajo. Tako si lahko delodajalci izplačilo regresa razlagajo po svoje oziroma v škodo delavcev. Če ste bili na primer dlje odsotni iz zdravstvenih razlogov, vendar zneska celotnega regresa niste prejeli, je vaš delodajalec v prekršku. V takem in podobnih primerih, ko vam je bila pravica do regresa kratena oziroma izplačila niste prejeli pravočasno, lahko delodajalca tako prijavite na delovni inšpektorat, ki bo sprožil ustrezni postopek.

Inšpektorat za delo tako kot vsako leto tudi letos nadaljuje z nadzorom glede izplačila regresa ter glede izplačila plače in minimalne plače, pri tem pa sodeluje s Finančno upravo RS.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, inšpektorat pa v zvezi s tem ukrepa s prekrškovnim postopkom. Globe so naslednje:

• od 3000 do 20.000 evrov za delodajalca;
• od 1500 do 8000 evrov za manjšega delodajalca, tj. pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek;
• od 450 do 2000 evrov za odgovorno osebo delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust lahko posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih delodajalca. Tak primer je lahko prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.

V nekaterih dejavnostih mora biti regres izplačan pred 1. julijem, višji je tudi njegov znesek

Kolektivne pogodbe v določenih dejavnostih poleg roka izplačila pred 1. julijem opredeljujejo tudi njegovo višino. V tem segmentu najbolj izstopa kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije. Regres za letni dopust 2022 je moral biti v tej dejavnosti izplačan najpozneje do 31. maja. Kolektivnih pogodb, kjer je minimalni regres tako določen, je kar nekaj.

 

Poglejmo nekaj primerov kolektivnih pogodb, ki opredeljujejo višje zneske regresa od zakonsko določenih:

• dejavnosti bančništva Slovenije – v višini najmanj 80 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji;
• založniške, časopisne in knjigotrške dejavnosti – v višini 70 % zadnjega znanega zneska povprečne plače na zaposlenega v Republiki Slovenije;
• drobno gospodarstvo – regres za letni dopust se izplača v višini minimalne plače, povečane za 1 %;
• elektrogospodarstvo – polni regres se izplača v višini 70 % povprečne plače zaposlenih v elektrogospodarstvu v preteklih treh mesecih;
• elektroindustrija – v letu 2022 znaša 1125 evrov;
• gradbene dejavnosti – v letu 2022 znaša 1200 evrov;
• grafične dejavnosti – delavcu pripada regres v višini od 63,5 % do 70 % zadnjega znanega podatka povprečne plače na zaposlenega v RS;
• komunalne dejavnosti – v letu 2022 znaša 1200 evrov;
• dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije – v letu 2022 znaša 1100 evrov;
• kovinska industrijo – v letu 2022 znaša 1100 evrov;
• obrt in podjetništvo – najmanj v višini minimalne plače povečane za 1 %;
• dejavnost poslovanja z nepremičninami – najmanj v višini 65 % povprečne plače v RS po zadnjem podatku SURS;
• premogovništvo Slovenije – 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS;
• pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva – regres za letni dopust se izplača v višini minimalne plače, povečane za 1%.

Pravica do letnega dopusta in regresa sta tako med sabo povezani pravici, do katerih je upravičen vsak zaposleni v Republiki Sloveniji. Pri določanju obsega pravice seveda obstajajo določena pravila in izjeme, na katere je dobro biti pozoren. Delovno-pravno zakonodajo je dobro poznati vsaj do tiste mere, da se kot zaposleni zavedamo tako svojih dolžnosti kot pravic. Sploh slednje so nam lahko kršene.