Letni dopust

Letni dopust je čas brez dela in pravica vsakega delavca, ki se ji le-ta ne more odpovedati, istočasno pa mu je delodajalec ne sme odvzeti. Pravico do letnega dopusta ima vsak delavec, ne glede na to, ali dela za polni ali skrajšani delovni čas.

 

Dopust določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki narekuje, da je njegov namen odsotnost delavca z delovnega mesta in prenehanje opravljanja obveznosti z namenom počitka, regeneracije in rekreacije. Da lahko delavec koristi letni dopust, mora ob sklenitvi delovnega razmerja tudi izpolnjevati pogoj minimalne delovne dobe in ima za vsak mesec zaposlitve pravico do 1/12 letnega dopusta. V posameznem koledarskem letu dopust ne sme biti krajši od 4 tednov, neodvisno od tega, ali delavec opravlja polni ali skrajšani delovni čas. Samo trajanje dopusta je sicer opredeljeno v zgoraj omenjenem zakonu, hkrati pa je odvisno tudi od kolektivne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi ali morebitnih internih aktov.

 

Delodajalci so zaposlenim dolžni pisno vročiti odmero dopusta do 31. 3. v tekočem letu.

 

Koliko dni dopusta pripada zaposlenemu?

Vsak zaposleni ima po zakonu neodtujljivo pravico do minimalnega letnega dopusta. Minimalno število dni dopusta je zakonsko določeno v 159. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in znaša vsaj 20 dni oz. 4 tedne na leto, ne glede na to ali delavec opravlja delo s polnim delovnim časom ali krajšim. Torej ima zaposleni, ki dela osem ur na dan in pet dni v tednu pravico do najmanj 20 dni letnega dopusta. Zaposlenemu, ki delo opravlja osem ur na dan in šest dni v tednu, pripada najmanj 24 dni dopusta. V primeru, da delavec dela 4 dni na teden, mu pripada 16 dni dopusta. Če ima delavec neenakomerno razporejen delovni čas, se pri dodeljevanju letnega dopusta upošteva povprečno število dni na teden glede na koledarsko leto. Za nekatere primere obstajajo tudi olajševalne okoliščine in dodatni kriteriji za letni dopust:

 

Pravico do najmanj 3 dodatnih dni letnega dopusta imajo: delavec invalid, delavec z vsaj 60% telesno okvaro, starejši delavec in delavec z otrokom, ki potrebuje posebno nego oz. varstvo na podlagi predpisov, ki urejajo družinske dodatke.

 

Delavec ima za vsakega otroka pod 15. letom starosti pravico do 1 dodatnega dneva letnega dopusta.

 

Letni dopust je lahko daljši od minimalno določenega. To področje ureja bodisi kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali pa splošni akt in je stvar dogovora med zaposlenim in delodajalcem. Tu se načeloma obravnavajo dodatni kriteriji, kot so zahtevnost dela, delovna doba zaposlenega, zdravstveno stanje, socialne razmere, in podobno. Ti dejavniki in njihov vpliv na dolžino letnega dopusta so določeni v kolektivni pogodbi.

 

 

Kdo je upravičen do letnega dopusta?

Do letnega dopusta je upravičen vsak delavec, ki je sklenil delovno razmerje. Dolžina dopusta je odvisna od delovnega časa in delovne dobe. Vsakemu zaposlenemu pripada 1/12 dopusta za vsak mesec. Č je torej delavec v trenutnem podjetju v koledarskem letu delal 4 mesece, mu pripada 4/12 dopusta, pri čemer 12/12 ne sme biti manj kot 20 dni.

 

Delodajalec je vsako leto dolžan svojemu zaposlenemu odmeriti letni dopust in mu to sporočiti do 31.3. v tekočem koledarskem letu. Pri tem velja omeniti, da se dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni, odsotnost zaradi varstva ali nege otrok ter ostali primeri upravičene odsotnosti ne štejejo za letni dopust.

 

 

 

Izraba letnega dopusta

Zaposleni ima pravico koristiti 1 dan letnega dopusta, kot si ga sam določi in o tem delodajalca predhodno obvesti vsaj 3 dni pred izrabo dopusta. V primeru, da je zaposleni starš šoloobveznega otroka, ima pravico koristiti 7 dni letnega dopusta v obdobju šolskih počitnic. Tega mu delodajalec ne sme odvzeti, razen če je kot posledica delovni proces resno ogrožen.

 

Če delavec sklene delovno razmerje sredi leta in ima zato v 1. letu krajši čas zaposlitve, lahko v skladu s pravico do sorazmernega letnega dopusta izrabi cel dopust takoj na začetku leta.

 

Letni dopust je možno izkoristiti v več delih, istočasno pa je delodajalec dolžan svojemu zaposlenemu omogočiti, da 1 del letnega dopusta traja vsaj dva tedna. Pri tem se mora izraba izvršiti v tekočem koledarskem letu, torej je delavec do konca leta dolžan izrabiti najmanj 14 dni dopusta. Če mu nekaj dopusta ostane, ga lahko porabi do 30. 6. naslednje leto, seveda po dogovoru z delodajalcem. Temu pravimo prenos dopusta.

 

Ostale odsotnosti

Seveda ima delavec pravico do odsotnosti ob nedeljah in dela prostih dnevih, a obstajajo tudi izjeme, kadar je ogrožen delovni proces ali če je narava dela takšna, da poteka med dela prostimi dnevi. Potem so tukaj še ostale odsotnosti: 1-dnevna odsotnost zaradi darovanja krvi, odsotnost zaradi začasne nezmožnosti (bolezen oz. poškodba). Delavec ima zaradi osebnih okoliščin pravico do plačane odsotnosti največ sedem oz. najmanj en dan zaradi poroke (lastne), nesreče, smrti staršev, smrti partnerja ali otroka.

 

Za te okoliščine zakon določa minimalno upravičeno odsotnost, a lahko posamezne kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi določajo tudi daljši čas odsotnosti.

 

Ali lahko izgubim pravico do dopusta?

Ne, pravica do dopusta je temeljna pravica delavca in je kot taka neodtujljiva.

 

 

 

Kaj se zgodi z neizkoriščenim dopustom v primeru odpovedi?

Pravica do letnega dopusta in plačila regresa za letni dopust sta osnovni pravici vsakega zaposlenega. Zaposleni lahko poda odpoved kadarkoli, brez da bi podal obrazložitev. V primeru odpovedi delavcu pripada sorazmerni del dopusta glede na koledarsko leto. Če zaposleni da odpoved po 31.3. v tekočem koledarskem letu, ko mu je dopust že bil odmerjen, mu mora delodajalec ponovno odmeriti dopust glede na novo stanje.

Če je zaposleni že izrabil večji delež dopusta, kot mu pripada glede na nove okoliščine, je delodajalcu primoran povrniti nadomestilo za tisti del dopusta, do katerega ni upravičen. Če delavec tega ne stori, lahko delodajalec vloži tožbo zoper zaposlenega na delovno sodišče.

 

Kaj naj bi vaš delodajalec vedel o vaših pravicah do dopusta?

Vsak delodajalec se mora zavedati, da sta pravica do letnega dopusta in pravica do regresa (ki je vezan na letni dopust) neodtujljivi pravici vsakega delavca. Za poln delovni čas pripada vsakemu delavcu vsaj 20 dni dopusta na leto (oziroma sorazmerno glede na delovno dobo), ki mu ga delodajalec mora zagotoviti. Dnevi trajanja letnega dopusta so določeni v kolektivni pogodbi in so stvar dogovora med zaposlenim in delodajalcem, upoštevajoč razne dejavnike. Delodajalec mora odmero letnega dopusta delavcu sporočiti najkasneje do 31.3. v tekočem letu. Če ima zaposleni šoloobveznega otroka, starega manj kot 15 let, mu mora delodajalec omogočiti izrabo 2 tednov letnega dopusta v času šolskih počitnic.

 

Delodajalec mi je zaradi pandemije odredil izrabo dopusta. Ali lahko to stori?

Ne, delodajalec tega ne more storiti enostransko. Sicer člen 163 ZDR-1 pravi, da se letni dopust izrabi tako, da se upošteva delovni proces. Vendar to še ne pomeni, da se lahko delodajalec na svojo roko odloči, kdaj bo zaposleni koristil dopust. V izjemnih primerih lahko delodajalec zavrne delavčevo prošnjo za določene dni dopusta, ne more pa mu odrediti kdaj bo ta koristil dopust.

Odškodnina v primeru neizrabljenega letnega dopusta 

Kot smo že poudarili, je pravica do letnega dopusta temeljna pravica vsakega zaposlenega v delovnem razmerju. Delavec se tej pravici ne more odreči ne z izjavo ne s kakršnimkoli sporazumom o odpovedi pravice. ZDR – 1 jasno določa, da je dogovor o denarnem nadomestilu neveljaven, ‘razen ob prenehanju delovnega razmerja’. Če zaposleni da odpoved sam in mu na ta način preneha teči delovna doba pri tem delodajalcu, ima pravico do nadomestila zgolj v primeru, da te pravice ni mogel izkoristiti v celoti. To pravilo velja na ravni EU za vse, ne glede na zdravstveno stanje. Pravica do nadomestila pride v poštev tudi takrat, ko delavec ni mogel izrabiti dopusta zaradi bolniške odsotnosti.

 

Zamenjal sem delodajalca. Ali se mi dopust prenese?

Če delavec med tekočim koledarskim letom zamenja delodajalca in sklene novo pogodbo o zaposlitvi, sta mu oba delodajalca dolžna omogočiti izrabo dopusta v sorazmernem delu. Če delavcu preneha delovno razmerje ter mu delodajalec pred iztekom delovnega razmerja ni zmožen zagotoviti preostalega dopusta, se lahko dogovorita glede denarnega nadomestila. Prav tako se med delodajalcema razdeli plačilo regresa, sorazmerno glede na čas zaposlitve.

 

 

Se letni dopust ter nadure prištevajo k odpovednem roku?

Odpovedni rok se šteje v koledarskih dnevih od 1. dne po odpovedi do izteka roka. V tem vmesnem času ima delavec na voljo, da izkoristi preostali letni dopust in prav tako nadure. Seveda mora v tem primeru delodajalec izplačati tudi dodatek za nadure, kar pa nima vpliva na sam odpovedni rok. Na kratko, odpovedni rok se ne podaljšuje na račun izrabe letnega dopusta.

 

 

 

Pravica do denarnega nadomestila ob upokojitvi

Če zaposleni zaradi zdravstvenih težav ni mogel izrabiti svojega letnega dopusta, ima ob upokojitvi pravico do denarnega nadomestila.

 

Študijski dopust

ZDR-1 v členih 170 in 171 določa pravico odsotnosti delavca zaradi izobraževanja. Zaposleni lahko to pravico koristi v primeru, da:

 

• se usposablja oz. izobražuje v skladu z določili iz 170. člena ter ga je tja poslal delodajalec
• se izobražuje oz. usposablja zaradi lastnega interesa

 

Tukaj velja tudi omeniti, da ima zaposleni pravico do odsotnosti v primeru izpita (bodisi priprave na izpit ali sam izpit) v dnevih, ko le-tega opravlja prvič. Ta pravica se uveljavlja ne glede na to, ali je odsotnost povzročena zaradi lastnega interesa ali zaradi napotila delodajalca. Edina razlika je v tem, da v drugem primeru delodajalec odsotnost z dela plača. Za več podrobnosti naj si vsak zaposleni pogleda kolektivno pogodbo.

 

Neplačan dopust

Neplačan dopust se lahko odmeri na željo zaposlenega. Tehnično gledano pri tem ne gre za dopust, ampak odsotnost z dela brez nadomestila plače. Delodajalec ima možnost da neplačan dopust odobri ali zavrne. Če ga odobri, je zaposleni še vedno vključen v obvezna zavarovanja in mu delodajalec še vedno plačuje prispevke.

 

Kako sta povezana letni dopust in regres?

Letni dopust in regres sta dve strani istega kovanca in sta nerazdružljivo povezana. Regres je denar, ki ga je delodajalec dolžan omogočiti delavcu, poleg letnega dopusta. Pravica do letnega dopusta avtomatsko pomeni tudi pravico do regresa. Kot se delavcu odmeri dopust sorazmerno glede na čas zaposlitve, se temu primerno odmeri sorazmerni regres.

 

Imam neizkoriščen dopust od lani, kako Covid-19 vpliva nanj?

Če delavcu ostaja dopust od lani, mu ga delodajalec mora omogočiti do 30. 6. 2020, ne glede na to, dali je delavec na čakanju ali odsoten zaradi bolniške. V primeru, da se zaposleni in delodajalec dogovorita o izrabi letnega dopusta za čas čakanja na delo, ima delavec pravico do denarnega nadomestila v skladu z ZDR-1. Ta poseben primer določa letos sprejeti zakon o interventnih ukrepih, ki ga je Republika Slovenija sprejela zaradi epidemije Covid-19. Če zaradi kakršnihkoli objektivnih razlogov letnega dopusta ni mogoče izkoristiti, se lahko strani dogovorita o izplačilu preostalega dopusta.

 

 

Delodajalci in nadzor inšpekcije

V primeru, da inšpektorski nadzor ugotovi hujše kršitve določil ZDR-1, lahko po 217. členu predpiše globo med 3 in 20 tisoč evrov, za manjša podjetja (do 10 zaposlenih) pa 1,5 do 8 tisoč evrov. Pri tem pod hujše kršitve štejemo trpinčenje na delovnem mestu, kakršnokoli nadlegovanje, diskriminacijo, pogodbo o zaposlitvi, ki ni v skladu z zakoni, če se delavcu ne izplača regresa in podobno. Če delodajalec delavca ne seznani s splošnimi pravili in določbami iz kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi, se to kaznuje z od 1,5 do 4 tisoč evrov za večja in 300 do 2000 evrov za manjša podjetja. Manjše kršitve se kaznujejo s 750 do 2 tisoč evri za večja in 200 do 1000 evri za manjša podjetja.